DL: Klesti narava in grozijo zveri

15.12.2017 | 11:50

Suljo Budimilić

Kmet Suljo Budimilić pogreša razumevanje na kočevski občini, če že ni deležen pomoči ob vremenskih neprilikah – Na Ribniškem je drugače

Neurja, kakršno se je pred kratkim zneslo nad Kočevsko Reko, tam ne pomnijo že desetletja. Pol ure je toča neusmiljeno klestila po zeleni dolini na petih kvadratnih kilometrih. Ustavilo se je življenje, a tudi avtomobili na cestah. Ceno za neurje so plačali tako lastniki pločevine kot kmetje. Še posebej pa je udarilo pri Sulju Budimiliću, ki že 42 let v okolici kočevskega jezera obdeluje 55 hektarjev zemlje.

Kot smo v Dolenjskem listu že poročali, Budimilić kmetuje ekološko, zato je način pridelave krme za živino, 40 ovac, 25 krav s teleti in 200 kokoši, drugačen. 120 bal sena prve košnje je šlo rakom žvižgat, otavo je dotolkla suša, koruzo in njivo z zelenjavo pa je toča zravnala z zemljo. Ob neurju, ki ga sicer domačini primerjajo s koncem sveta, je nastalo za okrog 5.000 evrov škode. Seveda mu je ne bo nihče povrnil, česar se gospodar še kako dobro zaveda. Najbolj pa ga je prizadel mačehovski odnos kočevske občine, ki v svojem sicer kar zajetnem in vsako leto vse težjem proračunu nima drobiža za pomoč prizadetim ob nesrečah, je razočaran Suljo, saj je nekajkrat zaman skušal pristojnim razložiti, kako hudo ga je prizadela narava. Trikrat je namreč bil tam, pošiljali so ga od vrat do vrat in nihče se ni čutil pristojnega, da bi ga vzel vsaj v obravnavo. "Kaj naj še rečem," skomigne plahi sogovornik, "kot to, da se ob takih prilikah izkaže, koliko lokalna skupnost stavi na kmeta, ki mu, kljub subvencijam, ves čas trda prede."

Po vsem, kar je doživel, je Suljo poslej še bolj prepričan, da kočevski kmetje spadajo v skupino nebodijihtreba. Potegnil je vzporednico z ribniškimi stanovskimi sotrpini, ki jim ob neurjih lokalna skupnost priskoči v pomoč. "Tam imajo sklad za take reči. Pri nas v Kočevju se ne zavedajo niti tega, da nas peščica redi več sto glav govedi, ovac, kokoši oziroma pridela meso, mleko, jajca. Pa še na Ribniškem neutrudno kosimo velike travnike."

Surova pravila, ki jih na Kočevskem postavlja narava, je gospodar že občutil kot ovčar. Volčji trop, ki se z drobnico spogleduje iz bližnjega gozda, je za žično ograjo v eni sami noči uprizoril morilski ples. Pravzaprav so v zgodnjih jutranjih urah, ko je čreda spala, klavci pokončali 17 jagnjet in tri ovce. Jagnjetom so preklali vratove in se odžejali z njihovo krvjo, tri so cele pohrustali, ovce pa poklali. "Vedno je tako, da ob prijavi škode pristojni praviloma iščejo luknje pri nas," potoži. Žično ograjo 'napenjajo' v nerazumne višine, določajo dodatno zaščito, postavljajo življenjsko neprimerne normative. Da bi za to prejel kakšen cekin, moraš biti uk za pisanje elaboratov, vodenje dnevnikov. Ker mu takšna birokracija preprosto jemlje čas, je opustil iskanje pomoči za dodatno zaščito črede na pašnikih. In od takrat ima drobnica mir.

Članek je bil objavljen v 39. številki Dolenjskega lista 28. septembra 2017

Milan Glavonjić