DL: Ekološki kmetovalec - Na kmetiji danes je denar, jutri ga ni

4.3.2017 | 15:50

Tako pravi lastnik ekološke kmetije iz Kočevske Reke, ki gospodari na delu nekdanjega Posestva Snežnik, pri katerem je bil leta zaposlen – Pomembna kakovost in zadovoljstvo ljudi

Suljo Budimlić kmetuje že 42 let, kolikor je v Sloveniji. Ko je kot 15-letni mladenič prišel iz rodne Bosne na Kočevsko, se je zaposlil na takratnem Posestvu Snežnik. Na kmetijskih površinah, kjer je leta delal kot delavec, pa zadnjih 15 dela kot kmet.

Suljo ima že 15 let certifikat Inštituta Kon-cert iz Maribora, s katerim dokazuje ekološko gospodarjenje na svoji 70 hektarjev veliki kmetiji v Kočevski Reki. Zemlja ni njegova, ima jo v najemu od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS, je pa njegov hlev, ki leži pod cerkvijo v sami Kočevski Reki. Odkupil ga je od Posestva Snežnik, ko je podjetje razpadlo in se je Suljo kot dotedanji delavec podjetja odločil, da si pridobi status kmeta.

Ko so kupili hlev, so veliko investirali. »Brez kreditov, s svojim denarjem,« pravi Suljo, ki tudi v bodoče o kreditih ne razmišlja. Pa ne le zato, ker je do kreditov ali državnih nepovratnih sredstev težko priti. »Na kmetiji danes je denar, jutri ga ni,« pojasnjuje, zakaj delajo raje s tistim, kar imajo oz. kolikor imajo. Bi pa, kot priznava, ker so že zastareli, potrebovali marsikateri nov stroj, najbolj pa bi rabili nov traktor.

DOBRODOŠLE IZKUŠNJE IN POMOČ

»Zemljišča so bila zaraščena, zato nismo mogli uveljavljati subvencij,« pravi o začetkih samostojnega kmetovanja. Še do danes jim ni uspelo vsega počistiti, najemnine pa so drage, kot pravi, saj znašajo 3.500 evrov na leto. Pri takšnem stanju pa kmetija dveh zaposlenih ne prenese. Žena Beisa je zato zaposlena na Kmetiji Kocjančič iz Gotenice, ki pa je tako kot njihova ekološka, zato žena s svojimi izkušnjami, kot priznava, doprinaša tudi k ekološkemu kmetovanju na njihovi kmetiji.

Poleg žene mu pri delu na kmetiji pomagata tudi hči Emina in sin Semir, ki sicer živita v Kočevju, a prihajata pogosto v Kočevsko Reko. Na očetovi kmetiji dela namreč nikoli ne manjka – ne za starša ne za njiju in njuna partnerja. Dodaten par rok je na kmetiji vedno dobrodošel, še posebno moških, zato je Suljo vesel, da mu pri delu na kmetiji pomaga tudi hčerin partner Jasmin Rizvić, njegovega in hčerinega obiska pa se veseli tudi zaradi obiska njunih otrok, 6-letne Ele in 13-letne Nele, za katero Suljo že sedaj pravi, da bo verjetno ona prevzela kmetijo.

VSE PRIDELAJO SAMI

»Ekološko ne moremo pridelati več. Če bi hoteli, bi morali že dokupovati,« pravi Suljo in dodaja, da sedaj vso hrano za živino pridelajo sami. Imajo 15 krav dojilj in 10 telet, 40 ovac in več kot 250 kokoši, kupujejo pa samo sol.

Kosijo svoje površine in sami delajo seno in senažo. Imajo okoli 40 hektarjev travnih pašnih površin in 2 hektarja sadovnjakov s starimi kočevarskimi sortami sadja, na preostalih površinah pa pridelujejo koruzo, krompir in vso preostalo zelenjavo za lastne potrebe in tudi prodajo. »Ljudje pridejo in si sami naberejo solato,« pravi o prodaji na kmetiji, kjer prodajajo tudi krompir in sveže sadje.

Letos so pridelali okoli 4 tone koruze, vso pa so, tako kot vsa leta do sedaj, pobrali ročno. »Vse delamo na roke,« pravi tudi o drugih opravilih, kot je kopanje.

SPREMLJAJO PRODAJO

Krave imajo že od samega začetka, prav tako ovce, za prosto rejo kokoši pa so se odločili pred nekaj leti, ko so razmišljali, kaj narediti s praznim hlevom. Krave in ovce imajo namreč vse leto na prostem. »Kokoši so poleti zunaj, pozimi pa v hlevu,« pravi Suljo in dodaja, da nosijo jajca vse leto, in sicer okoli 120 na dan.

Jajčka prodajajo na Tržnici Kočevje, in sicer že od samega odprtja tržnice leta 2014. »Suljo je bil med prvimi kočevskimi kmeti, ki so začeli prodajati na tržnici,« pove Mateja Žvab iz zadružnega socialnega podjetja Zakladi Kočevske, ki upravlja kočevsko tržnico.

»Prodaja gre dobro,« pravi Suljo, ki je zadovoljen s prodajo na tržnici pa tudi doma. Kot pravi, imajo stalne stranke, ki prihajajo k njim v Kočevsko Reko tudi po samo 20 jajčk. »Pomembna je kakovost, da so ljudje zadovoljni,« pravi in dodaja, da spremljajo trg, koliko lahko prodajo. Zato so tudi postopno povečevali število kokoši, saj so jih imeli sprva manj. Ker je količina tja do 300 kokoši ravno pravšnja, da dnevno prodajo vsa jajčka, o povečanju ne razmišljajo, prav tako pa tudi ne o kakršni koli drugi širitvi.

ČE BODO HOTELI MLADI

V sadovnjaku imajo po 50 orehov, jablan in hrušk, pa tudi slive, a sadja ne predelujejo. Kočevska Reka namreč leži na nadmorski višini 567 metrov, kar je še 100 višje kot Kočevje, ki je sicer znano po svoji neugodni, ostri klimi. »Lani so drevesa pozebla in sadja ni bilo,« pravi Suljo in dodaja, da imajo pozebo vsako tretje leto in da je to tudi razlog, da sadja ne predelujejo v sokove ali kis.

Razmišljajo pa, da bi morda na kmetiji ali tržnici ponudili mleko, ki ga sedaj ne prodajajo. Prodajajo pa občasno domače kure, po katerih ga v teh dneh stranke na tržnici že povprašujejo, Suljo pa jim odgovarja, da jih bo možno naročiti in tudi dobiti pred božično-novoletnimi prazniki. Kot jajčka mu tudi to prinaša dodaten zaslužek, k samooskrbnosti kmetije pa prispeva tudi reja ovac. Ovce redijo samo za meso, in sicer na leto prodajo okoli 50 jagenjčkov, da bi morda izdelovali tudi ovčji sir, pa Suljo pravi: »Če bodo mladi hoteli, bodo lahko delali še kaj, morda tudi sir.« Možnosti za delo in dodaten zaslužek na kmetiji je namreč veliko.

Članek je bil objavljen v 48. številki Dolenjskega lista 1. decembra 2016

M. Leskovšek-Svete