DL: Koliko hrastov posekaš za srečo?

14.8.2017 | 11:00

Alja Pincolič je svoje predavanje naslovila Kako je Zemlja postala okrogla? Gre za predavanje, kakršna je pripravila doslej že večkrat ob dnevu Zemlje. "Z velikim veseljem predavam o Zemlji na malo drugačen način. Dan Zemlje večinoma zaznamujejo z ekološkimi dejavnostmi in s predavanji o ločevanju odpadkov. Sama pa poskušam pripraviti predavanja, ki se še dotikajo našega planeta, a mogoče razširjajo tako vedenje na malo drugačen način,« pravi profesorica geografije in sociologije, ki sicer uči v Osnovni šoli Center v Novem mestu. (Foto: M. L.)

Krakovski gozd je nekaj, česar prebivalci širšega območja Kostanjevice sploh ne opazijo. Z njegovim obstojem povezujejo svojo usodo. Katera od teh predpostavk drži, smo ugotavljali ob čisto posebni priložnosti, ob nedavnem kostanjeviškem predavanju, ki ga je avtorica, domačinka Alja Pincolič posvetila dnevu Zemlje.

Kot izpostavlja gozdar Mojmir Pustoslemšek, se v Krakovski gozd zliva voda, kadar močno naraste Krka. "To stanje, ki nastopa nekajkrat v letu, ugodno vpliva na sestoje hrasta doba in je pomemben ekološki dejavnik. Človek pa je občutno zmanjšal pretoke poplavne vode na to območje. Na primer, zaradi nasipov za ceste Kostanjevica–Zameško, Sajevce–Kostanjevica in tudi za avtocesto odvečna voda ob poplavi težko preide v močvirne predele Krakovega. V letu 2010 smo v Kostanjevici doživeli najvišjo poplavo v zadnjih 100 letih. Menim, da s tehničnimi ukrepi predela Krakovega, kar zadeva poplave, ne bo možno rešiti ali pa bi bili za to potrebni zelo visoki stroški. Če pa bi to naredili, bi močno ogrozili življenjski prostor hrasta doba. Njegovo življenje je pogojeno z občasnimi poplavami. Verjetno pa si prebivalci Kostanjevice tudi ne želimo Krakovega brez gozda hrasta doba. Tukaj imamo tudi zelo znane habitate ptic, dvoživk in rastlin. To moramo ohraniti. Gospodariti se da tudi brez prehudih posegov v okolje," poudarja.

Pustoslemšek je med utemeljitelji Resslove gozdne poti po Krakovskem gozdu. Skozi ta zeleni okras Kostanjevice vodi tudi Čebularska pot. Pohode po tej v sodelovanju z Rako organizira kostanjeviško Planinsko društvo Polom. »V zadnjem času je poleti tukaj manj vode, kot je je bilo včasih,« ugotavlja predsednik planinskega društva Franci Štokar, ki svari pred hojo po brezpotju Krakovskega gozda brez vodstva.

Krakovski gozd predstavlja desetino lovišča Lovske družine Kostanjevica na Krki. Po besedah predsednika Aleša Kegljeviča so tu poleg srnjadi še prašiči, lisice, fazani, zajci, navadni jeleni in jeleni damjaki, skoraj ni več jerebic in prepelic. »Krakovski gozd z vidika lova ni posebnost, a je izjemen zaradi redkih vrst ptic in rastlin in kot pomembno drstišče rib,« poudarja Kegljevič.

Poziv za ohranitev Krakovskega gozda je ob omenjenem klic k ohranjanju našega planeta in obratno: zahteva za ohranitev Zemlje je glas za Krakovski gozd. »Bojim se, da Zemljo vsak dan bolj 'zavozimo'. Žal v svetu prevladuje kapital, ki želi samo več in več. A prej ali slej bomo morali biti zadovoljni tudi z majhnim napredkom,« svari Pustoslemšek, ki je kot župan občine Kostanjevica na Krki spoznal, da so vodenje občine drugi nemalokrat vrednotili v glavnem po materialnih dosežkih.

»Zemlja je naša domovina, edina prava. Zato moramo biti sposobni sami sebe omejiti. Temu se reče trajni razvoj. Svoj interes po materialnem napredku in razvoju bomo morali znati omejiti v tem smislu, kot je rekla Mati Tereza: 'Če hočeš biti resnično srečen, se moraš znebiti vseh stvari, ki jih v življenju nujno ne potrebuješ',« meni Teo Hrvoje Oršanič, gozdar, direktor Kozjanskega parka Podsreda.

Članek je bil objavljen v 18. številki Dolenjskega lista 4. maja 2017

M. Luzar