DL: Inovativni kmet 2016 - Krave lahko pomolzejo kar na pašniku

19.2.2017 | 17:30

Na Kukenbergerjevi domačiji živijo štiri generacije: Toni s svojo ženo Nino in sinom Davidom, njegovi starši Tone in Tina, sestra Manca (sestra Simona se je že odselila in ima svojo družino) ter stari starši Anton in Marija.

Najbolj inovativen mladi kmet Toni Kukenberger je sestavil premično molzišče.

Čohalnik krave obožujejo.

Izdelke prodajajo tudi doma, prodajalna se imenuje Mlečni raj.

»Ta naziv je največje priznanje, kar sem jih kdaj dobil,« je po tistem, ko je postal inovativni mladi kmet letošnjega leta po izboru Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije in Zveze slovenske podeželske mladine za Dolenjski list, povedal Toni Kukenberger iz Gorenjih Ponikev pri Trebnjem, ob tem pa izpostavil, da brez podpore domačih ne bi bilo nič.

29-letni univerzitetni diplomirani inženir zootehnike je dobrih 20 hektarjev veliko kmetijo od starega očeta prevzel pred petimi leti. »Kmetija je premajhna, da bi lahko preživela z oddajo mleka, zato sem se odločil še za predelavo,« je pojasnil sogovornik, o katerem smo v Dolenjskem listu pisali že v začetku leta 2013. Od tedaj se je pri njih veliko spremenilo: Toni se je poročil s farmacevtko Nino, rodil se jima je sin David, pa tudi kmetija, na kateri imajo 20 krav rjave pasme, je močno napredovala: prenovili in dozidali so hlev ter hkrati pridobili še certifikat za ekološko pridelavo in predelavo.

To pomeni, da mora biti živina na paši vsaj pol leta, in ravno zaradi tega je nastala tudi inovacija, s katero je Toni prepričal strokovno in laično javnost (ta je glasovala preko facebooka) na izboru za najbolj inovativnega kmeta.

MOBILNO MOLZIŠČE

»Ker so naši pašniki od hleva oddaljeni okoli 300 metrov, krave pa je treba molsti dvakrat na dan, je nastalo prevozno molzišče,« pojasni Toni in na dvorišče pripelje prikolico z vhodno in izhodno dvižno klančino ter stojišči za štiri krave. »Mi za prevoz tega molzišča uporabljamo 45 let star traktor, ki za druga opravila ni več uporaben, če bi ga prodali, pa zanj ne bi dobili veliko. Molžo bi v hlevu hitreje opravili, saj na prikolici ni fiksne vode in elektrike, tam imamo agregat, nam pa zato krav dvakrat na dan ni treba gnati v hlev.«

Toni je bil tehnično zelo spreten že od otroštva, pove njegov oče Tone in omeni, da se je veliko igral s kockami, iz katerih je znal sestaviti vsakršne mojstrovine, potem je sam izdelal jaslice, kasneje pa še motor, najprej trikolesnik in potem še štirikolesnik.

NAČRTUJEJO SIRARNO

Toni je tako ob razglasitvi za najbolj inovativnega mladega kmeta kot tudi ob našem obisku na njihovi domačiji večkrat poudaril, da je h valežen za podporo ženi, staršem, starim staršem in ženinim staršem. »Vsi mi pomagajo, drugače ne bi šlo,« je priznal in dodal, da je dela ogromno, vsaj za štiri, problem pa je v tem, da ni prihodka za toliko ljudi.

»V prihodnje bi rad ustvaril normalen dohodek vsaj za tri. Trenutno smo še v fazi velikih investicij, saj se razvijamo, in eden od ciljev je še gradnja sirarne, ki bo omogočila lažje delo in večji obseg predelave.«

Že zdaj v njihovi mali eko sirarni nastaja veliko različnih artiklov: več vrst poltrdih sirov, sveži sir, sir za žar, različne vrste jogurtov, skuta, smetana, maslo. »Imamo zelo razpršeno prodajo, velik del izdelkov gre v šole in vrtce v okolici, nekaj prodamo doma, pa tudi v trgovinah v Trebnjem, Ljubljani in Novem mestu, naše izdelke imajo v gostilnah Rakar tukaj na Ponikvah ter Repovž v Šentjanžu. Pripravljamo se na spletno prodajo.«

KRAVAM POSTAVILI »ČOHALNIK«

S prenovo hleva so op timizirali čas, ki ga porabijo za dnevno oskrbo živine, kar posledično pomeni, da se lahko več posvečajo predelavi in prodaji.

Treba je priznati, da je njihov novi hlev, v k aterem so krave in telice izpuščene, res eden lepših, kar smo jih videli: malo sten, vetrna zaščita, avtomatsko čiščenje iztrebkov, skorajda nobenega vonja … V oči nam pade zelena metlica sredi hleva. »To je pa naprava za čohanje,« je pojasnil Toni. Jasno, da si je bilo treba ogledati, kako ta reč deluje: krava je prišla v njegovo bližino, se ga dotaknila in v tistem se je začela vrteti krtača ter žival praskala po glavi. Krava, ki smo jo opazovali, se je nastavljala na vse načine, od užitka zapirala oči in šele po nekaj minutah odstopila mesto drugi.

Pri Kukenbergerjevih se živini res lepo godi, to je treba priznati. Družina ima z njo in vsem preostalim sicer obilo dela, a si ga znajo porazdeliti in vsakdo naredi, kar lahko. Pod isto streho na domačiji živijo štiri generacije, a ker med njimi vlada spoštovanje, vsakdo, ki pride k hiši, začuti, da je to dom srečnih ljudi.

ŠEST KANDIDATOV

Za naziv inovativnega mladega kmeta se je letos potegovalo šest kandidatov, poleg Kukenbergerja smo imeli Dolenjci še eno železo v ognju – Damjano Ostanek Heric iz Malih Pec pri Šentvidu pri Stični, ki prihaja s kmetije, kjer se ukvarjajo s pridelavo in predelavo vrtnin. Dan pred razglasitvijo je na poseben način zmagovala tudi ona, saj je v drugo postala mamica, z možem Tadejem sta namreč povila hčerko Elizabeto.

»Ko govorimo o kmetu, pomislimo na tradicijo, delavnost. A prav spodbujanje inovativnosti je izjemnega pomena. Ti kmetje namreč stremijo k novemu, drugačnemu, boljšemu, večjemu,« je na razglasitvi najbolj inovativnega kmeta v letošnjem letu dejal predsednik države Borut Pahor. Omenil je še, da imamo Slovenci posebno srečo, saj še ni zaznati trenda, ki je v porastu drugje, kjer mladi vidijo prihodnost zgolj v mestih: »Slovenija je v tem smislu dragulj, ki ga je treba čuvati.«

Članek je bil objavljen v 47. številki Dolenjskega lista 24. novembra 2016

Besedilo in fotografije: Janja Ambrožič