DL: Naša kulturna dediščina - Klavirji Marjana Kozine

23.10.2016 | 12:35

Klavir, okoli leta 1910, Carl Dörr na Dunaju. Marjan Kozina je nanj igral med letoma 1934 in 1938 v Mariboru in po drugi vojni do leta 1966 na Trški gori. Foto: Boštjan Pucelj

Prvi klavir, na katerem se je Marjan Kozina učil igranja, je bil last njegove mame Marice, ki ga je dobila od družine Gerdešič iz Novega mesta po smrti njihove edinke Mimi. Jožef Gerdešič je bil ob koncu 19. stoletja predsednik novomeškega sodišča in prijatelj Skabernetove družine. Bil je tudi poročna priča Kozinove mame. Živeli so v danes propadajoči vili nad križiščem pred Šmihelskim mostom. Kam je bil klavir preseljen po prodaji Skabernetove hiše leta 1948, ni znano.

Klavir, ki sta ga imela Marjan in Neda Kozina po drugi vojni v Ljubljani, je za poročno darilo od svojih staršev dobila Neda Andrijanič. Po smrti sina Jurija se je sled za omenjenim klavirjem izgubila.

Znano je, da je Marjan Kozina veliko časa preživel v družinski zidanici na Trški gori, kjer je tudi ustvarjal. V zidanico je bil po drugi vojni pripeljan klavir iz Maribora, last Glasbene Matice. Ta klavir tudi predstavljamo na razstavi Marjan Kozina in Novo mesto.

Med konserviranjem klavirja je bila najdena ploščica z napisom V Trški gori pri Marjanu Kozini, 16. 11. 1953, Alfonz Breznik. Alfonz Breznik je bil lastnik trgovine z inštrumenti v Ljubljani. Ukvarjal se je tudi s popravili in uglaševanjem klavirjev.

V nekdanji Kozinovi zidanici na Trški gori je še danes klavir, za katerega ni znano, če je nanj Kozina sploh igral. Prav tako ni jasno, kdo, kdaj in s kakšnim namenom je klavir pripeljal v zidanico na Trški gori. Kot kaže, je bil pripeljan po skladateljevi smrti.

Članek je bil objavljen v 29. številki Dolenjskega lista 21. julija 2016

Majda Pungerčar, Dolenjski muzej Novo mesto