DL: Uspel mu je veliki met - Pariz

23.12.2015 | 10:35

Mladi saksofonist Jan Gričar se odpravlja na študij na sloviti pariški konservatorij. (Foto: J. S)

Mladi saksofonist Jan Gričar se odpravlja na študij na sloviti pariški konservatorij. (Foto: J. S)

Trebanjski glasbenik se je že dokazal tako doma kot tudi v tujini. (Foto: osebni arhiv Jana Gričarja)

Trebanjski glasbenik se je že dokazal tako doma kot tudi v tujini. (Foto: osebni arhiv Jana Gričarja)

Svojo glasbeno pot si želi nadaljevati na velikih koncertnih odrih. (Foto: osebni arhiv Jana Gričarja)

Svojo glasbeno pot si želi nadaljevati na velikih koncertnih odrih. (Foto: osebni arhiv Jana Gričarja)

Mladi saksofonist Jan Gričar, ki je že prejel številne nagrade doma in v tujini, se odpravlja na študij v Pariz. Februarja letos je namreč uspešno opravil zahteven sprejemni preizkus na tamkajšnjem slovitem Superiornem konservatoriju za glasbo in ples ter tako po Mihi Rogini postal šele drugi slovenski saksofonist, ki mu je to uspelo.

Kot edini študent saksofona je bil 23-letni Trebanjec sprejet na dveletni magistrski študij v enem najbolj uglednih saksofonskih razredov na svetu, kjer poučuje svetovno znani solist in profesor Claude Delangle. Na sprejemnih preskusih se je sicer za skupaj dve mesti študija saksofona potegovalo 45 glasbenikov iz vsega sveta. Gričar se je za podobno mesto potegoval že pred dvema letoma, ko je končal na čakalni listi, tokrat pa mu je veliki met uspel. Čeprav je perfekcionist, kot o sebi pove, je bil z odigranim na sprejemnih preskusih zadovoljen.

ZAČELO SE JE PO NAKLJUČJU

A nadobudni saksofonist je igranje tega inštrumenta - takrat mu je bilo devet let - začel po naključju. Ko se je vpisal v Glasbeno šolo Trebnje, je želel igrati klarinet ali trobento. »S starši smo se odločili, da si bom na začetku inštrument izposodil, da bomo videli, če sploh imam talent in voljo vztrajati, vendar niso imeli ne trobente ne klarineta, so mi pa dali saksofon,« se svojih začetkov spominja Gričar.

Prve glasbene korake je v trebanjski glasbeni šoli opravil pod taktirko profesorja Davida Kocijana; ko se je pridružil šentrupertskemu pihalnemu orkestru, ga je igranje saksofona še bolj pritegnilo, saj je bil program, ki so ga izvajali godbeniki, zahtevnejši, pripoveduje. Tako se je po končani osnovni šoli vpisal na ljubljanski Konservatorij za glasbo in balet, kjer ga je uril prof. Dejan Prešiček, študij pa  nadaljeval na Akademiji za glasbo, prva tri leta pri prof. Matjažu Drevenšku in magistrsko stopnjo pri prof. Mihi Rogini, kjer prav zdaj čaka na zagovor magistrskega dela.

Željnega znanja ga je pot že pred dvema letoma vodila tudi v Francijo. Vzporedno s tukajšnjim študijem je namreč opravil še izpopolnjevanje v Versaillesu v razredu saksofonista Vincenta Davida, kjer je kot edini študent prejel najvišjo oceno s pohvalo žirije. »Počitnic res ni bilo,« o zadnjih dveh letih pripoveduje mladi saksofonist. In čeprav je bilo naporno, svoje odločitve ne obžaluje - medtem se je naučil tudi francoskega jezika, kar mu bo zagotovo olajšalo študij na slovitem pariškem konservatoriju.

POTI SO ŠE ODPRTE

»V teh dveh letih se lahko marsikaj spremeni,« pove Gričar, ko ga povprašamo o nadaljnjih željah in načrtih. Kot pravi, so na pariškem konservatoriju zbrani najboljši glasbeniki z vsega sveta, zato si obeta novih znanj in poznanstev. V Sloveniji je namreč možnosti za razvijanje kariere bistveno manj kot v tujini, pravi 23-letni saksofonist, ki si želi stati na koncertnih odrih.

»To je adrenalin in posebno doživetje, enostavno tisto, za kar trenutno živim in delam,« pove o igranju pred velikim občinstvom, pred katerega je mladi Trebanjec že večkrat stopil, med drugim se je denimo oktobra lani kot solist predstavil na abonmajskemu koncertu simfoničnega orkestra RTV Slovenija. In če bo svojo glasbeno pot tako uspešno nadaljeval še naprej, ga bomo zagotovo še slišali na koncertnih odrih, tako doma kot tudi v tujini, medtem pa svoje delo predstavlja tudi na spletni strani www.jangricar.com.

Članek je bil objavljen v 36. številki Dolenjskega lista, 10. septembra 2015

J. Sinur

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava