DL: Naj dijakinja 2015 - Doma govorijo slovensko, angleško in nizozemsko

5.9.2015 | 13:30

Katarina Petra van Midden je dijakinja 4. letnika Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica.

Številna priznanja (pokazala jih je le en delček) dokazujejo, da je bila zelo uspešna na tekmovanjih.

Katarina Petra Van Midden iz srednje šole Josipa Jurčiča v Ivančni Gorici je postala naj dijakinja za preteklo šolsko leto. »Študirati želim biokemijo na kemijski fakulteti, rada imam naravoslovne predmete, ker zahtevajo logično razmišljanje. Kasneje se vidim v znanstvenih vodah. Želim si delati v timu in kaj raziskovati, upam, da mi uspe.«

NA TAJSKEM SADILA MANGROVE

Če bo nadaljevala v stilu, ki ga je ubrala v srednji šoli, uspeh zagotovo ne bo umanjkal, saj nima odličnih ocen le v spričevalu, priznanja je dobivala na skorajda vseh tekmovanjih, kar jih je bilo: iz matematike, slovenščine, angleščine, fizike, kemije, logike, razvedrilne matematike. Pojasni, da ji največ pomeni tisto, ki ga je osvojila v drugem letniku, takrat je bila med zmagovalci v logiki.

Če kdo misli, da se dijaki njenega kova vse dneve le učijo doma, se moti. Rada je s prijatelji, družino, gleda filme, posluša glasbo, igra klavir, se sprehaja s kužkom (doma imajo tibetanskega španjela), ko ima čas, tudi kaj nariše. Pojasni, da ji sama šola ne vzame veliko časa, več ga gre za dodatne dejavnosti. Je zelo aktivna članica debatnega kluba, s katerim je lani zmagala na turnirju, veliko so hodili tudi po tujini, tam so sodelovali na debatnih akademijah, pri projektih. »Ko sem bila v drugem letniku, smo šli na Tajsko, tam je bila akademija na temo ekologije. En teden smo imeli predavanja, en teden pa debatne turnirje. Najbolj sem uživala, ko smo vmes sadili mangrove.« Hodila je na priprave na lingvistično olimpijado, kamor povabijo najboljše logike, pripravljala se je tudi na matematično olimpijado, a je zaradi zloma noge predčasno odnehala.

OČE JE IZ NIZOZEMSKE

Mlada dama prihaja iz zelo zanimive družine. Že njen priimek pove, da starša najverjetneje nista Slovenca. »Oče je Nizozemec, mami pa Novomeščanka, z Grma je doma. Spoznala sta se na izmenjavi študentov na Islandiji. Dve leti sta živela na Nizozemskem, v tistem času je oče končal doktorat, potem sta se preselila v Slovenijo. Živimo v Stični in mama, ki je po poklicu zdravnica, specialistka radiologije, ima doma ultrazvočno ordinacijo.«

Katarina, kakor jo večina kliče, ima še dve starejši sestri, Vesno in Marion, ki sta prav tako blesteli v šoli kot ona, zdaj ena študira medicino, druga pa fiziko. »Zelo sem povezana s sestrama, skoraj bi lahko rekla, da sta moji najboljši prijateljici. Vedno sta me spodbujali, tudi ko je šlo za tekmovanja, Vesna me je navdušila za debatiranje.«

Ko človek razmišlja o tem, v katerem jeziku se pogovarjajo družine, kot je njihova, pride do različnih možnosti. »Z očetom govorim nizozemsko, z mami slovensko, starša pa med sabo govorita angleško.« Zna tudi nemško, učila se je francosko.

Veliko mladih razmišlja o karieri v tujini, Katarina upa, da bo priložnost za delo dobila doma, sicer odhoda ne izključuje. Bo pa v tujini preživela delček bližajočih se počitnic: »Prijavila sem se na znanstveni tabor v Londonu, zelo se ga veselim. Tudi prej sem že hodila na različne tabore; v Trenti, kjer smo se srečali logiki, sem spoznala celo Uroša Prešerna iz gimnazije Novo mesto, ki je letos postal naj dijak.«

Članek je bil objavljen v 22. številki Dolenjskega lista, 4. junija 2015

Besedilo in fotografiji: Janja Ambrožič