DL: Sedem let stara Simoničeva penina

20.4.2015 | 14:50

Ivan in Alenka Simonič v Kleti semiške penine (Foto: M. B.-J.)

Simoničevi, ki imajo Klet semiške penine, so prvi v Beli krajini začeli z zorenjem penin po klasični metodi. Prvo so dali pred 15 leti na trg polsuho semiško penino, ki je še vedno prodajo največ, a preden se je to zgodilo, so nekaj let trajale priprave. Danes je v njihovi ponudbi devet različnih penin, ki pa so jih kupcem ponudili postopoma, kot so se postopoma rojevale tudi ideje zanje.

Zadnja novost je iz Simoničeve kleti prišla lani. Gre za suho penino, ki je bila kar šest let in pol na kvasovkah, stara pa je sedem let. Kot je povedal gospodar Ivan Simonič, v Sloveniji tako starih penin skoraj ni. »Ta penina je namenjena večjim poznavalcem francoskega šampanjca. Takih ljudi je le nekaj odstotkov, a ker želijo imeti takšno pijačo, smo pač ustregli njihovim željam. Smo pa s tem s seznama naše ponudbe črtali suho penino, ki smo jo imeli doslej,« pojasni Ivan. Sedem let stara penina je bila dobro ocenjena na KGZS - enoti Novo mesto, dali pa jo bodo tudi na ocenjevanje Decanter, ki bo spomladi v Londonu, kjer so za svoje penine dvakrat že dobili bronasto medaljo.

Simoničevi so z marsikatero penino precej presenetili pivce. Tako na primer s penino z zlatimi lističi, pa jantarjevo z dodatkom smrekovih vršičkov. Pa s penino, ki so jo poimenovali poseidon in ki jo 12 do 15 mesecev zorijo v hrvaškem morju pri Paklenici. Zanimiva je tudi zato, ker se v tem času na steklenici nabere flora in favna iz morja.

Posebnost je tudi medeja. Gre za penečo medico, torej penino iz medu. Najprej so iz belokranjskega cvetličnega meda naredili medeno vino, ki so ga negovali pol leta, za penečo medico pa so ga zoreli še leto in pol. Sicer pa je pri Simoničevih, ki so največji belokranjski proizvajalci penine, mogoče najti še penine rose, barik, modra frankinja in v začetku omenjeno polsuho penino. Simoničevi – Ivanu pomagata še žena Alenka in sin Gregor, ki je še študent - pa so tudi edini belokranjski vinarji, ki se ukvarjajo zgolj s peninami. Nad njimi in njihovimi peninskimi inovacijami je navdušen tudi priznani enolog svetovnega slovesa dr. Julij Nemanič, ki je ob neki priložnosti dejal, da so Simoničeve penine vino za dušo.

Ivan je zatrdil, da naslednja tri do štiri leta ne načrtujejo nobenih novosti, kar pa najbrž ne pomeni, da se – glede na to, da je potrebnih tudi nekaj let zorenja, preden pride penina na trg – v njihovi kleti ali vsaj v glavah ne snuje že kaj novega, posebnega.

Prizna pa, da se tudi pri njih pozna kriza, seveda pa je vse odvisno predvsem od tega, kako je človek spreten pri prodaji. Simoničevi 85 odst. penin prodajo v Sloveniji, ostalo pa večinoma na Hrvaškem. »Na tuje kupce niti ne računamo in si tudi ne prizadevamo preveč, da bi prodajali v tujino. Prepričan sem, da je v Sloveniji še dovolj prostora za ponudbo penin, seveda pa je odločilna kvaliteta. Zaslužek pri peninah pa je šele na dolgi rok,« je prepričan Ivan.

Članek je bil objavljen v 2. številki Dolenjskega lista, 15. januarja 2015

M. Bezek-Jakše