DL: 'Špetir' v romskem naselju - Brez zaveze tudi sanitarij ne bo

1.3.2015 | 16:00

Miro Škufca (Foto: M. Ž., arhiv)

Šmihelsko naselje Pot v gaj, ki sicer velja za najbolj zgledno urejeno romsko naselje v Sloveniji, je te dni deležno medijske pozornosti, kakršne ni vajeno. Zapletlo se je zaradi sanitarnega zabojnika, ki ga je pričakoval tudi Stanislav Brezar, a ga ni dobil, saj ni želel podpisati izjave, da bo zanj lepo skrbel in otroke pošiljal v šolo.

Vse skupaj se je začelo lansko jesen, ko je občina porušila dotrajan in zanemarjen večstanovanjski objekt v naselju. V »bloku« so takrat živele tri družine, ki so se, kot pravi predsednik KS Šmihel Miro Škufca, vanj vselile po tistem, ko je bila že izdana odločba za rušenje.

»Stavba je bila sanitarna in higienska bomba. Bila je brez WC-ja, streha je razpadala, vse je bilo gnilo. V krajevni skupnosti smo se z občino dogovorili za rušitev in izselitev družin, in ta je res nabavila tri dvojne bivalnike in en skupni sanitarni zabojnik. Dogovorili smo se, da je to začasna rešitev, a je okoli sanitarij kmalu nastal ´špetir´, saj se družine niso mogle dogovoriti, kdo ga bo čistil, plačeval elektriko in podobno, tako da ga na koncu ni uporabljal nihče,« pripoveduje Škufca.

NAJPREJ RED, NATO SANITARIJE

Krajevna skupnost je zato občino zaprosila za še dva sanitarna zabojnika, ki jih je to jesen tudi zagotovila. »V tem času pa se je v naselju poslabšala varnostna situacija. Na policijo je bilo v jesenskih mesecih dvakrat prijavljeno streljanje, prihajalo je do nekontroliranega kurjenja, nekateri otroci, ki ne hodijo v šolo, med njimi so tudi Brezarjevi, pa so na cesti občasno nadlegovali mimoidoče.«

Šmihelski varnostni sosvet se je zato odločil, da do ureditve razmer začasno ustavi postavitev dveh dodatnih sanitarnih zabojnikov. »Na sestanku varnostnega sosveta 30. septembra, ki so se ga udeležili tudi predstavniki občine in centra za socialno delo, smo se dogovorili, da naj najprej vsak opravi svoje delo. Policija naj poostri nadzor v naselju, kar tudi počne, center za socialno delo pa naj obravnava tri družine in zahteva, da začnejo otroke pošiljati v šolo. Ob vsem tem smo od teh družin pričakovali še neko moralno zavezo, da bodo začeliotroke pošiljati v šolo, da bodo skrbeli za urejenost bivalnikov in okolice ter da bodo začeli sodelovati s predstavnikom naselja v varnostnem sosvetu Bojanom Tudijo.«

Dve družini sta na to pristali, in tudi tretja bi, je prepričan Škufca, če je ne bi nekdo pregovoril v nasprotno. »Prav, smo si rekli, če noče otrok pošiljati v šolo, bo zabojnik dobil nekdo drug. Po posvetovanju s CSD in Rdečim križem smo ga podarili družini Šajnovič, saj ga je še bolj potrebna, in s podpisom izjave ni bilo nobenih težav,« je še povedal Škufca in za navadno laž označil navedbo Romskega društva Romano Veseli, da Brezarja ni nihče seznanil z vsebino izjave. Društvo je sicer s primerom že seznanilo varuhinjo človekovih pravic.

PRAVICE, A LE Z OBVEZNOSTMI

»Moti me, ko so posamezniki nepošteni do novinarjev in do drugih Romov,« pravi neformalni vodja naselja Bojan Tudija. Poudarja, da ga velika večina prebivalcev naselja podpira, da pa družina, ki zdaj ni dobila sanitarij, k urejanju naselja nikoli ničesar ni prispevala. »Če že ne z denarjem, bi lahko poprijeli vsaj za lopato ali grablje, ko smo imeli čistilno akcijo.«

»Sploh pa Brezar ni tak revež, kot se dela. Prodal je že nekaj barak in hišo, v stanovanje v bloku, ki so ga lani podrli, pa se je vselil, ko se je vrnil iz Črnomlja. Sploh ni bil upravičen do kontejnerja, pa smo se kljub temu odločili, da ga dobi. Spor s sosedi se je začel, ko ni hotel za seboj počistiti sanitarij. Ne strinjam se s tem, da je treba Romom le dajati. Nekatere obveznosti morajo prevzeti. A če se z Romi nekaj dogovorite, pa ni to nikjer napisano, ne bodo o tem, če jim ni v korist, čez čas nič vedeli. Zato se mi zdi odločitev za izjavo pravilna,« poudarja Tudija in dodaja, da se je moral tudi sam večkrat braniti očitkov, da se zavzema za družino, ki ne dela v dobro naselja.

Na Brezarjevo stran pa sta se postavili Romsko društvo Romano Veseli, ki ga vodi Milena Tudija (z Bojanom Tudijo ni v sorodu), in Zveza Romov za Dolenjsko, ki jo vodi Bogdan Miklič.

KDO DELA S FIGO V ŽEPU?

»Poteza krajevne skupnosti, ki je zahtevala podpis izjave, ni pravična. Brezarju sanitarije pripadajo, ker so ga izselili iz stanovanja. Ko so ga porušili, je dobil bivalnik, ta pa je star, v njem so luknje in miši. Otrok ne pošilja v šolo, ker so neumiti in jim je nerodno. Ne morejo ga tako izsiljevati. Če bi podpis izjave zahtevali tudi od drugih Romov, ne bi nič rekla, tako pa se mi ne zdi prav. Sploh pa ne vem, zakaj se v to meša krajevna skupnost. Občina bi morala odločati o tem,« je zaplet komentirala Milena Tudija.

Podobno meni tudi Bogdan Miklič: »To je nedopustno ravnanje varnostnega sosveta in krajevne skupnosti. Diskriminatorno in protizakonito. Zabojnike je financirala občina in oni se morajo s tem ukvarjati. Če bodo dopustili, da se z Romi ukvarja krajevna skupnost, bo to pripeljalo do novega Ambrusa.«

Škufca na te očitke odgovarja, da se z romskim naseljem v Šmihelu ukvarja že več kot deset let in da se je to v sodelovanju z Bojanom Tudijo v tem času razvilo v vzorčen primer sobivanja Romov in večinskega prebivalstva. »Prav, naj se zdaj v Šmihelu angažira Zveza Romov za Dolenjsko. Hitro se bo pokazalo, kdo dela s figo v žepu in za lastni interes,« je prepričan.

Članek je bil objavljen v 48. številki Dolenjskega lista, 27. novembra 2014

Boris Blaić

starejši najprej | novejši najprej

Komentarji (11)

30.3.2015–3 + (0) – (3) Oceni Rajko

V celoti se strinjam z romskim društvom Romano veseli oz. predsednico Mileno Tudija in z Zvezo Romov za Dolenjsko oz. predsednikom Bogdanom Mikličem. Pa brez zamere in lep pozdrav iz Kočevja od bivšega stanovalca v tistem objektu oz. "HIŠO STRAHOV" Rajko Šajnovič.

30.3.2015+2 + (2) – (0) Oceni strinjanje

Torej se strinjaš Rajko, da za podarjeno stvar, ni treba pokazati nobene dobre volje in še sam kaj narediti za skupnost v kateri živiš ? Ali pa kakšno dejstvo še ne vemo okoli tega ?

1.4.2015+4 + (4) – (0) Oceni Marko

Mladi R. se vrne iz šole. oče leži na kavču, gleda tv, v roki čik, na mizi ravnokar odprta steklenica piva. Sine ga pogleda, se zamisli in ga vpraša: 'Oči, kaj je to demokracija?' .. Ata namršči čelo, pogleda sina in modro odgovori: 'Sine, demokracija je to, da jaz zdaj ležim na kavču, kadim čik in srebam pivo, za vse to pa dobim državno pomoč' . Sine ga pogleda in pravi: 'Oči, ampak Civili tega ne marajo in nas zato grdo gledajo' . Oče se vsede, popije požirek iz steklenice, potegne dim in razloži: 'Ja sine, res je, ampak to je pa že rasizem' ..- to je samo vic, vsaka podobnost je zgolj naključna.

6.4.2015–1 + (0) – (1) Oceni Rajko

Ne. Tega nisem rekel in na to nisem pomislil. Nasprotno. Večkrat sem že poročal v javnosti, da sem proti temu ... pomislil sem le na revno romsko družino Sandija Brezarja. In še enkrat čestitam predsednici romskega društva ROMANO VESELI ga. MILENI TUDIJA, ko je objavila članek o družini Sandi Brezarja. Če niste brali ta pretekli članek pa predlagam, da si ga preberete sedaj: Sandi Brezar živi v romskem naselju Šmihel Novo mesto, ki naj bi bilo zgledno urejeno in kjer naj ne bi bilo večjih težav z Romi. Vendar pa Sandi, ki je Rom, z otroki živi v nemogočih razmerah, zaradi katerih ne more izpolnjevati osnovnih civilizacijskih norm, ki jih od njega zahtevajo družbene institucije in zahteve življenja. Rad bi zadeve uredil kot zgleden občan in oče, na drugi strani pa ga življenje brez vode in sanitarij ter žaljiv odnos s strani institucij peha v žalost, jezo in nemoč. Sandi Brezar (rojen 21.8.1971) in otroci Klemen Brezar, 15 let, Sandi Brezar, 12 let, Sebastian Brezar, 9 let, živijo že šest let brez vode in sanitarij. Prosil je župana, da bi mu dali vodo, vendar brezuspešno. S strani KS Šmihel so Sandija Brezarja označili kot »problematičnega«. Predsednik KS Šmihel Miro Škufca mu je v spremstvu policista pred kratkim prinesel v podpis dokument z obrazložitvijo, da če podpiše, dobi sanitarije, v nasprotnem primeru pa ne. Sandi ni podpisal. Dokument (v prilogi) mu tudi ni bil prebran, pravi Sandi. Istočasno je od policista dobil vabilo na policijo. V torek, 28.10.2014, sta s papirjem za podpis zopet k Sandiju prišla socialni delavec s CSD Novo mesto Polde Jevšek in socialna delavka iz OŠ Šmihel. Ker Sandi ni podpisal, mu ne kopljejo greznice za wc in sanitarije. Sosedom, ki so podpisali, kopljejo. Z otroki živi v kontejnerju od začetka leta, pred tem je živel v skupnem objektu, ki so ga porušili. Ob rušenju so vsem stanovalcem obljubili dostojne razmere za življenje. Sandi je zatrdil, da odkar se spomni, delavcev iz CSD Novo mesto in iz OŠ Šmihel Novo mesto k njegovi družini na obisk ni bilo. Letos je na CSD prosil za peč, ker stara kadi, pa so mu rekli, da NE. V kontejnerju, ki naj bi bil začasen (tako so vsaj obljubili ob selitvi ob rušenju stavbe v začetku tega leta) sta v tleh ena večja in ena manjša luknja, ki so ju izvrtale miši in podgane. Ponoči ni miru in je težko spati, glodalci se sprehajajo po bivalnem prostoru. Za otroke pa to ni varno. Preden so podirali stavbo, ki je sicer bila v slabem stanju, v kateri je Sandi živel prej, je občinski uslužbenec prišel k njim s sliko bivalnega kontejnerja s sanitarijami, ki da jim ga bo občina priskrbela. Nič ni od tega. »Ne pripada vam,« je največ, kar Sandi lahko sliši na CSD in občini. Ter »otroci – šola«. Klemen ima 4 razrede OŠ, Sandi 3, Sebastian pa je hodil in sedaj nekaj časa ne hodi v šolo. Otroke v šoli zmerjajo, da smrdijo. »Kako naj jih pripravim za v šolo, brez vode in WC-ja? Kako naj se umijejo, preoblečejo, gredo na wc? Malega nosim na ramenih v bližnji gozd …«, pove Sandi. Zakaj pristojni organi ne pridejo pogledat in preizkusit razmere? Voda sicer teče iz pipe pri sosednji baraki, poleti še gre, pozimi pa zamrzne. Socialni denar dobiva, pravi, da bi moral dobiti več, nekaj pa so vzeli že tri leta nazaj. Otrok Sebastian je brez enega očesa in Sandi se sprašuje, če mu ne pripada dodatek za nego otroka? V Črnomlju, kjer je stanoval pred šestimi leti, je dobival dodatek za nego, v Novem mestu pa so rekli, da ni toliko invalid, da bi dobil to, po pripovedovanju Sandija. S Sebastianom, ki je star 9 let, gre velikokrat k zdravniku. Zaradi hladne in nečiste vode ima večkrat vnetja na očeh. Stranišča ni v bližini. Mlajšega otroka naloži na ramena in ga nese v gozd na potrebo. Je samohranilec. Otroci so po malem hodili v šolo. Sedaj ne more več skrbeti za obleke, za higieno, za zdravje ... Plačuje skupinsko vodo in elektriko. A vode nima. Voda je pri sosedih, pri mami – pipa na prostem, kjer pozimi voda zamrzne. »Kam se bo šel tamali oprat?« sprašuje Sandi. Tisti, ki pridejo mahat z listki, tudi ne vedo, kako hudo je mladoletnega otroka na ramenih nesti 700 m v gozd, tudi v snegu, samo zato, da gre lahko na wc. V sosednji baraki živi ga. Brezar in bolna odrasla oseba ter šoloobvezna vnukinja, v podobnih slabih razmerah. Bila je že na občini in CSD za pridobitev WC-ja, pa je bilo rečeno, da »to ne gre« in še je povedala: »Tukaj hodijo ljudje, a k nam ne pridejo«. Težko gledamo in prenašamo ta začarani krog revščine, človeške brezbrižnosti in posmehovanja iz varne razdalje. Zato, v soglasju in po pooblastilu Sandija Brezarja, vlagamo to pobudo Varuhu za ureditev razmer, da bodo lahko otroci normalno hodili na wc, da bo lahko Sandi pral in jih oblekel za v šolo, da jih ne bodo zmerjali v šoli, da bodo lahko spali brez miši in podgan, da bodo lahko imeli vodo. Ali lahko to doseže tudi brez izsiljevanja in na človeški način? Srčno upamo. Zahvaljujemo se Vam za vse. Milena Tudija, predsednica Romsko društvo Romano Veseli

18.4.2015–1 + (0) – (1) Oceni Rajko

Pa še to! Danes praznujejo Romi in ob tem dogodku so nastale te misli, ki so za nekatere bogokletne. Vsak od vas ima svoj pogled in svoje mišljenje, moje je pač morda malo drugačno in ne bom vam zameril, če me boste obsuli s kritikami. »Ne glejte me kot pošast …« To so besede revnega Roma, človeka, ki resnično živi v bedi, v velikem pomanjkanju. Tega nesrečneža nihče ne vidi, ker živi na robu barakarskega naselja, odmaknjen od ostalih, odmaknjen zato, ker so ga zaradi njegove revščine, umazanije in razcapanih cunj izločili. Ne samo mi, tudi njegovi Romi – za njih je cigan, ki jim dela sramoto, za njih je uboga reva, nasilnež, večno umazani smrduh, za njih je revež, ki mu ni potrebno pomagati … On je Cigan ciganski, ki ga je treba izseliti, izgnati stran od urejenega romskega naselja, če ne drugam, pa vsaj v Žabjek, kjer živijo necivilizirani, takšni temnopolti Brajdiči, ki se pretepajo, kradejo, streljajo … To je za mene bratomorna resnica. Nikogar ni, da bi temu revežu podaril košček kruha, mu izrekel toplo besedo – so pa taki, in to njegovega rodu, ki izkoriščajo njegovo bedo in ga delajo še bolj bednega, ga silijo v nizkotna dejanja, v kriminal. Ciganke so tudi tiste Romke, nabiralke hrane, ki z zamaščenimi malhami na ramenih obiskujejo naša smetišča – trebušaste pocinkane posode in iz njih pobirajo nagnito hrano, da z njo hranijo lačne otroke, bolne starce. To so tiste ciganke, ki se jih izogibamo, jih podimo, na njih ščuvamo pse in jih zmerjamo z grdimi besedami … O njih govorimo samo grdo, tako grdo, da se jih naši otroci bojijo in o njih mislijo, da so nekakšne pošasti, ki se jih je treba izogibati. To je naša civilizacija, to je naša srčna kultura! Ne to je naša sramota, to so tisti strahovi, ki v nas uničujejo človečnost in v spodbujajo nasilje. "Ciganovo" življenje je začarani krog bede, iz katerega je težko izstopiti, težko zaživeti po civilizacijskih normah, ki jih določa čas in prostor v katerem se biva, plodi in če je sreča tudi dela. Težko je iz NIČ ustvariti pogoje za dostojno življenje, težko je iz drobtinic zgraditi dom, izšolati otroke in se v tej bedi naučiti, ali pa prilagoditi, da si všečen, pošten in ne nasilen. Vse to je revnemu Ciganu posušilo solze, zadušilo jok in smeh … V njem je živo le nasilje, skozi katerega se identificirajo in zaradi katerega še vedno obstajajo. To je tista resnica, ki je ne vidimo, ne razumemo – vedno in vsepovsod le obsojamo. Najbolj žalostno pri tej zgodbi je to, da obsojajo tudi tisti, ki so meni na nerazumljiv način izstopili iz blata, tisti romski gospodje, ki se danes vozijo v dragih avtomobilih, stanujejo v velikih hišah in ki so polni denarja. Da jih ni sram, kakšna ošabnost – ne pljuvajte po lastnem mesu, raje pomagajte in rešujte svoje korenine, ki se zaradi takšnih kot ste vi sušijo. Nisem nevoščljiv in zaradi mene ste lahko še bolj bogati, motijo me dvojna merila naše skupne države. Razmišljajmo bolj pozitivno, bolj človeško. Le zakaj bi morali učiti in kazati nekakšno pot, ki se ne obnese, kadar govorimo o človečnosti. Danes je čas, da se začnemo učiti, kajti jutri bo morda prepozno.

18.4.2015+1 + (1) – (0) Oceni tina

mi civili morda še 100x slabše živimo,grem večkrat lačna spat,brez službe,nihče me neče zaposlit,pive nisem spila 9mesecev,pijem vodo in razredčen sok,nehala kaditi,cunje si nisem kupila vsaj 3leta,pa nisem romkinja,najraje bi bila da bi kaka denar dobila od države,ker tako mi ne dajo nič razen 180€ na mesec pomoč in to je to,a mene kdo vidi ko solzo spustim,a,mene kdo vidi,kako se tresem od lakote,gospod rajko?nič ne streljam,nič ne delam prekrške,mi imamo začarani krog bede ne oni,oni se znajdejo po svoje,vsi imajo lepe trebuhe okrogle,mi smo pa pretrganci,to je tako g.rajko.po resnici pisano

18.4.2015Oceni Sošolec

Lepo napisano. Pa si ti to Rajko sam napisal ? Če si, je res škoda, da nisi nadaljeval s šolo. Ostalo opisano dogajanje, se nanaša na skrivnost življenja Človeka Zemlje, na kateri si nabiramo izkušnje za popotnico, vsak v svoji vlogi. Za nekatere lepe izkušnje, za nekatere krute. Vse z nekim skrivnostnim vzrokom na katerega tukaj, še nimamo odgovora.

18.4.2015+1 + (1) – (0) Oceni Nande

Kdur nam je dal zabojnike in dnar naj še za nami čist. Dokler bomo dobival dnar in pomuč ne bomo delal saj Naši nismo neumni. Kdu bi pa delau za 500 Eur, če pa brez dela leku dobim 600 Eur pa še kaj zaslužm zraven?

19.4.2015+1 + (1) – (0) Oceni Nande

Takšni kot so Rajko in ga. Tudija največ naredijo škode Romom. Namesto da bi jih spodbujali da se vključijo v družbo in tudi sami poprimejo za delo jih hujskajo naj ne delajo in samo iščejo pravice.Da rajko laže je razvidno že iz zgornjega prispevka, da so imeli skupne sanitarije, kot so te v bolnicah, študentskih domovih, upokojenskih domovih. Toda g. Brezar ni bil zadovoljen, da so mu dali zastonj sanitarije, zahteva tudi čistilko, ki bo čistila za njim? Pa naj se vrne v Črnomelj! Ali pa naj ga ga. Tudija vzame k sebi in čisti za njim!

19.4.2015Oceni Rajko

Tina, prav imaš. Se strinjam. Obžalujem. Rad bi ti pomagal pa te ne poznam in ne vidim. Napisal bi ti vsaj kakšno prošnjo, pritožbo ...predlagam ti, da se obrneš na CENTER ZA SOCIALNO POMOČ tam kjer živiš. Oni so pristojni za takšno tebi podobno reševanje REVŠČINE. Če pa ne? Se imaš pravico pritožiti na MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE V LJUBLJANO. Moj sošolec: Ta revež sem bil jaz in moja žena, ko sva še stanovala v Romsko naselje Šmihel pri Novem mestu. Ne. Nisem sam napisal. O tem revnemu CIGANU oz. Romu je napisal moj prijatelj, ki ni Rom. Je: (pesnik, pisatelj) ...Nande, vam je prav povedal: Pa lep pozdrav iz Kočevja. Vaš prijatelj: Rajko Šajnovič.

začetnapredhodna Stran: 1/2naslednja zadnja

Preglej samo prijavljene komentatorje

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava Pozabljeno geslo Registracija Pogoji uporabe