Zeliščarski dan v Deželi kozolcev

13.8.2013 | 11:05

Jože Kukman

V Deželi kozolcev v Šentrupertu na Dolenjskem, prvem muzeju s kozolci na prostem na svetu, bo na jernejevo potekal zeliščarski dan. Za zdravilne rastline, nabrane v medmašnem času od 15. avgusta do 8. septembra, velja, da imajo takrat v sebi posebno moč, še prav posebej 24. avgusta, na dan sv. Jerneja. »Na jernejevo bo v Šentrupertu zeliščarski dan, ki se ga tudi jaz zelo veselim,« je ob nedavnem obisku muzeja na prostem Dežela kozolcev povedal mag. Jože Kukman, dolgoletni strokovnjak za zelišča v samostanski lekarni stiške cistercijanske opatije, ki je svoje zeliščarsko znanje izpopolnjeval pri pokojnem patru Simonu Ašiču. »Pogovarjali se bomo o travniških zdravilnih rastlinah in njihovi uporabi. Naši predniki so jih cenili, negovali in uspešno izkoriščali njihovo pozitivno delovanje na ljudi in tudi na živali. V Deželi kozolcev in na okoliških travnikih prav v tem času raste veliko takšnih rastlin. Pridružili bi se radi osnovni ideji kraja: ohraniti prejeto dediščino in jo s pridom uporabiti,« je še dodal Kukman.

Organizator, Turistično društvo Šentrupert, je zeliščarski dan pod kozolci zasnoval kot celodnevno druženje ljubiteljev zeliščarstva v družbi ljudi, ki predano negujejo zapuščino naše nesnovne kulturne dediščine, kamor sodita tudi ljudsko zdravilstvo in ljudsko znanje o rastlinskem svetu. Udeleženci bodo s priznanimi strokovnjaki spoznavali travniške rože, njihovo zdravilno moč in raznovrstno uporabnost nekoč in danes in tako začutili vso veličino na videz skromnih travniških rastlin. Poleg mag. Kukmana bo na marsikatero že pozabljeno ljudsko modrost spomnila Vlasta Mlakar, etnologinja, publicistka in strokovnjakinja za slovensko etnobotanično izročilo. Pripravila bo jernejevo zeliščno maslo z dodatkom zdravilnih zeli, prav tâko, kot so ga nekoč tudi ponekod na Dolenjskem kuhale gospodinje na dan sv. Jerneja in ga potem med letom uporabljale za celjenje ran in blaženje bolečin v križu in kolkih. Da se zeliščno maslo uporablja tudi v kulinariki in da je priljubljenost zdravilnih rož v sodobni kuhinji vse večja, pa bo s svojo zeliščno kuharijo v živo zagotovo potrdila Mirjam Grilc, predana zeliščarica in avtorica treh zeliščarskih knjižnih uspešnic. »Zdravilne rože niso v kuhinji dobrodošle le zaradi okusa in bolj živahnega videza pripravljene jedi, ampak zaradi koristnosti. Zato je pomembno, da poznamo njihovo zdravilnost, ker bomo le tako vedeli, kako delujejo na nas in na jed, ki jo pripravljamo,« meni Grilčeva in poudarja »da so takšni obroki lahki, preprosti, skromni, poceni in celo zdravilni.«

Izobraževalni del dneva bo sklenil sproščen večer slovenskih ljudskih pesmi in pripovedi o rastlinskem svetu, več podrobnosti o dogodku, pri katerem kot partnerja sodelujeta tudi Občina Šentrupert in Dežela kozolcev Šentrupert, d.o.o., pa je na voljo na spletni strani www.dezelakozolcev.si.

Vabimo vas, da obeležite dogodek in skozi ljudsko izročilo spoznate magično moč travnika. Prosimo vas, da se predhodno prijavite na telefon 031 874 213 ali na e-naslov liljana.jantol.weber@gmail.com.

Muzej Dežela kozolcev vključuje 19 sušilnih naprav, od tega 17 kozolcev, ki so jih prenesli na ta prostor in obnovili. Najstarejši med njimi je Lukatov toplar, krit s slamo, ki ima sedaj 218 let. V muzeju je zastopanih vseh šest tipov kozolcev, trije enojni (enojni, enojni s plaščem, enojni vzporedni) in trije dvojni (nizki, kozolec na kozla in toplar). Kozolcev v tako različnih oblikah in tako velikem številu, kot jih poznamo v Sloveniji, ne poznajo nikjer na svetu – s tem predstavlja kozolec posebnost v svetovnem merilu. V zadnjih desetih letih je samo na Dolenjskem propadlo kar 15 % kozolcev, 35 % pa je v izredno slabem fizičnem stanju in jim grozi skorajšnji propad.

Občina Šentrupert je sicer ena izmed najbolj inovativnih, okoljsko ozaveščenih in energetsko učinkovitih občin v Sloveniji, kar potrjujejo tudi številna prejeta priznanja. Uvrščena je bila med najboljše slovenske prakse v projektu "Slovenija znižuje CO2", prejela je priznanje "Zlati kamen" za eno razvojno najbolj prodornih občin in priznanje za energetsko najbolj učinkovito občino v letu 2012 ter priznanje za najbolj inovativno občino v letu 2011. Več na www.sentrupert.si.

Urša Repše,
Dežela kozolcev Šentrupert, d. o. o.

Galerija