DL: Propadajoči Klevevž nikomur v ponos

20.7.2012 | 14:00

Jože Medvešček po navadi sedi pred hišico, posluša ptičje petje in v Klevevžu uživa. (Foto: L. M.)

Jože Medvešček po navadi sedi pred hišico, posluša ptičje petje in v Klevevžu uživa. (Foto: L. M.)

Branko Zoran pred vhodom v stanovanje na Klevevžu, kjer je živel kot otrok tam zaposlenih delavcev. (Foto: L. M.)

Branko Zoran pred vhodom v stanovanje na Klevevžu, kjer je živel kot otrok tam zaposlenih delavcev. (Foto: L. M.)

Osrednje klevevško poslopje kaže klavrno podobo. (Foto: L. M.)

Osrednje klevevško poslopje kaže klavrno podobo. (Foto: L. M.)

Nujno bi bilo zamenjati vsaj ostrešje, tudi na nekdanjih hlevih. (Foto: L. M.)

Nujno bi bilo zamenjati vsaj ostrešje, tudi na nekdanjih hlevih. (Foto: L. M.)

Klevevž - soteska, grad, jama, potok Radulja z brzicami, topli izvir, kopanje v bazenčku, kmetijsko posestvo, mlin in še kaj. Biser zgodovine z naravno dediščino je ponos šmarješke doline in priljubljena izletniška točka, ampak tudi eden od  pomembnih turističnih potencialov šmarješke občine. A kaj, ko nekdanje stavbe na Klevevžu, katerih lastnica je KZ Krka Novo mesto, vse bolj propadajo, na kar opozarjajo mnogi domačini.

Med takšnimi je Branko Zoran, ki je tudi čustveno vezan na klevevško posest, saj je tu preživel kar nekaj let svojega otroštva. Njegov oče je bil namreč med zaposlenimi delavci in na Klevevžu je stanovala vsa družina. Ko se sprehajava po nekdanjem veličastnem posestvu, opisuje, kaj vse je bilo v kateri od danes zapuščenih stavb: hlevih, svinjaku, sušilnici, na vagi …

Hudo mu je, ker propada večstoletna lipa, ker v parku ni več posebne rdeče bukve, pa ker je grajska posest dobesedno prepletena z elektro napeljavami, kar bi se po njegovem predlogu dalo rešiti z novo trafo postajo na Griču, kar je Elektru že predlagal.  Zadovoljen je, da so člani Turističnega društva Šmarješke Toplice pred nedavnim očistili zaraščeno območje gradu, a sam ima še kar nekaj želja: postavitev brvi pri jezu potoka Radulje, obnovo nekdanje krožne poti do gradu pa da bi uredili nekdanji grajski studenec v »bričovki«.

Želi si, da bi Klevevž spet zaživel ali vsaj, da ne bi propadal.

»DELALI SMO TRDO, A JE BILO LUŠNO«

Takšno stanje močno »boli« tudi 87-letnega Jožeta Medveščka, ki že dobrega pol  stoletja živi v hišici v dolini, blizu izvira tople vode, tik pod klevevško grajsko  posestjo. Kot delavec na Klevevžu je dobil stanovanje v turbini in tu je ostal. Pravi, da se s težkim srcem še kdaj vrne gor obujat spomine, ki pa so lepi. Jože je bil  eden od 18 delavcev na gradu, zelo priden. »Poleti sem delal zunaj, pozimi pa v  hlevih. Na skrbi sem imel zlasti bike. Rad sem imel red, čistočo,« pravi in dodaja,  kako je bilo na posestvi živahno, saj so tam živele tudi družine delavcev z otroki. »Morali smo trdo delati, a ko smo vse opravili, je bilo tudi lušno. Smo se zbrali  zvečer ob kozarčku vinčka in zapeli, se pogovarjali ...«

Na Ulmove, nekdanje  lastnike gradu, ima lepe spomine in vesel je, da ga je Ulmova hčerka Putzi, ki živi v Nemčiji, večkrat obiskala, ko je prišla domov prižgat svečko na očetov grob v Slapih. »Zdaj je že nekaj let ni bilo,« dodaja Jože, ki se neverjetno dobro drži za  svoja leta. Še vedno obdeluje vrt, na katerem je zasadil tudi potomko rdeče bukve z  gradu.

PRODAJA JE ZADNJA MOŽNOST

O pomenu nekdanjega klevevškega gradu dajo danes slutiti le mogočna gospodarska poslopja, ki pa so res v slabem stanju. Tega se zaveda tudi lastnik, KZ Krka Novo mesto. Kot pravi direktor Jurij Vončina, ki je na tem mestu komaj  nekaj mesecev, si je situacijo na Klevevžu ogledal. »Lokacija je fantastična, tudi  objekte, ki so sedaj nekateri res nevarni, bi bilo vredno obnoviti in jim dati novo  vsebino. A zadruga v tem trenutku nima denarja za to. Pospešeno bomo iskali rešitve, prodaja je zadnja možnost,« je povedal Vončina, ki se mu najbolj problematičen zdi centralni objekt posestva, ki je delno obnovljen (v njem je lani potekala predstava novomeškega APT-ja).

Zdi se mu škoda, da se obnova, med katero so pred leti na delu stavbe zamenjali ostrešje, ni nadaljevala. Kot mu je znano, je obnovo ustavil novomeški Zavod za kulturno dediščino, ker da ni v skladu s smernicami. Od stavb je v uporabi le leseno skladišče, ki ga ima v najemu eden od dveh najemnikov klevevških sadovnjakov, kmetija Karlovček. Sicer pa je novi  direktor pohvalnih besed o omenjeni kmetiji in o drugem najemniku sadovnjakov,  novomeški Kmetijski šoli Grm. Pravi, da se je o prihodnosti Klevevža že pogovarjal  tudi s šmarješko županjo Bernardko Krnc in upa na dobro sodelovanje z občino.

Potrebno pa bo rešiti tudi vprašanje zaprtja dostopa edine javne poti do  nekdanjega gradu, ki je bila s sklepom občinskega sveta lani na razburjenje mnogih  ukinjena kot javno dobro in je občinska. Kot je bilo videti tudi ob našem  obisku, je Zadruga tako zgornji dostop kot spodnji skozi dvorišče gospodarskega poslopja (ki pa ni nikjer označen kot javna pot) zaprla z mrežo, pravijo, da zaradi  varnosti in vandalizma.

Članek je bil objavljen v 17. številki Dolenjskega lista 26. aprila 2012.

Lidija Markelj

starejši najprej | novejši najprej

Komentarji (6)

21.8.2012Gospodar

Slabi, zelo slabi gospodarji ...

21.8.2012ferdo

Brigaj se zase !

21.8.2012Gospodar

Ferdo, ti se očitno znaš, zato pa je tako, kot je ...

22.8.2012opazovalec

prodali nebi, denarja nimajo, naj se rajši podre.....samo od sebe,to so res gospodarji iz prejšnjih časov, rajši vidijo da propada, pa čeprav je "naše".mi imamo.....

22.8.2012Gospodar

ne, opazovalec, nimaš prav ... v prejšnjih časih so ljudje živeli, delali in lepo vzdrževali objekte na grajski pristavi ... sedanji čas je ta, ki vse prepušča propadu ...

23.8.2012opazovalec

ni čas za to kriv, ampak sedanji gospodarji, ki rajši imajo, kot prodajo....pa čeprav se podira, poznam veliko takih"mi imamo-oz.to je naše", trnje, kamenje podrtije....

Komentiraj prispevek

Uporabniško Ime

e-Naslov

Vaš komentar

Izračunajte vsoto šest in devet: