DL: Propadajoči Klevevž nikomur v ponos
20.7.2012 | 14:00
Branko Zoran pred vhodom v stanovanje na Klevevžu, kjer je živel kot otrok tam zaposlenih delavcev. (Foto: L. M.)
Klevevž - soteska, grad, jama, potok Radulja z brzicami, topli izvir, kopanje v bazenčku, kmetijsko posestvo, mlin in še kaj. Biser zgodovine z naravno dediščino je ponos šmarješke doline in priljubljena izletniška točka, ampak tudi eden od pomembnih turističnih potencialov šmarješke občine. A kaj, ko nekdanje stavbe na Klevevžu, katerih lastnica je KZ Krka Novo mesto, vse bolj propadajo, na kar opozarjajo mnogi domačini.
Med takšnimi je Branko Zoran, ki je tudi čustveno vezan na klevevško posest, saj je tu preživel kar nekaj let svojega otroštva. Njegov oče je bil namreč med zaposlenimi delavci in na Klevevžu je stanovala vsa družina. Ko se sprehajava po nekdanjem veličastnem posestvu, opisuje, kaj vse je bilo v kateri od danes zapuščenih stavb: hlevih, svinjaku, sušilnici, na vagi …
Hudo mu je, ker propada večstoletna lipa, ker v parku ni več posebne rdeče bukve, pa ker je grajska posest dobesedno prepletena z elektro napeljavami, kar bi se po njegovem predlogu dalo rešiti z novo trafo postajo na Griču, kar je Elektru že predlagal. Zadovoljen je, da so člani Turističnega društva Šmarješke Toplice pred nedavnim očistili zaraščeno območje gradu, a sam ima še kar nekaj želja: postavitev brvi pri jezu potoka Radulje, obnovo nekdanje krožne poti do gradu pa da bi uredili nekdanji grajski studenec v »bričovki«.
Želi si, da bi Klevevž spet zaživel ali vsaj, da ne bi propadal.
»DELALI SMO TRDO, A JE BILO LUŠNO«
Takšno stanje močno »boli« tudi 87-letnega Jožeta Medveščka, ki že dobrega pol stoletja živi v hišici v dolini, blizu izvira tople vode, tik pod klevevško grajsko posestjo. Kot delavec na Klevevžu je dobil stanovanje v turbini in tu je ostal. Pravi, da se s težkim srcem še kdaj vrne gor obujat spomine, ki pa so lepi. Jože je bil eden od 18 delavcev na gradu, zelo priden. »Poleti sem delal zunaj, pozimi pa v hlevih. Na skrbi sem imel zlasti bike. Rad sem imel red, čistočo,« pravi in dodaja, kako je bilo na posestvi živahno, saj so tam živele tudi družine delavcev z otroki. »Morali smo trdo delati, a ko smo vse opravili, je bilo tudi lušno. Smo se zbrali zvečer ob kozarčku vinčka in zapeli, se pogovarjali ...«
Na Ulmove, nekdanje lastnike gradu, ima lepe spomine in vesel je, da ga je Ulmova hčerka Putzi, ki živi v Nemčiji, večkrat obiskala, ko je prišla domov prižgat svečko na očetov grob v Slapih. »Zdaj je že nekaj let ni bilo,« dodaja Jože, ki se neverjetno dobro drži za svoja leta. Še vedno obdeluje vrt, na katerem je zasadil tudi potomko rdeče bukve z gradu.
PRODAJA JE ZADNJA MOŽNOST
O pomenu nekdanjega klevevškega gradu dajo danes slutiti le mogočna gospodarska poslopja, ki pa so res v slabem stanju. Tega se zaveda tudi lastnik, KZ Krka Novo mesto. Kot pravi direktor Jurij Vončina, ki je na tem mestu komaj nekaj mesecev, si je situacijo na Klevevžu ogledal. »Lokacija je fantastična, tudi objekte, ki so sedaj nekateri res nevarni, bi bilo vredno obnoviti in jim dati novo vsebino. A zadruga v tem trenutku nima denarja za to. Pospešeno bomo iskali rešitve, prodaja je zadnja možnost,« je povedal Vončina, ki se mu najbolj problematičen zdi centralni objekt posestva, ki je delno obnovljen (v njem je lani potekala predstava novomeškega APT-ja).
Zdi se mu škoda, da se obnova, med katero so pred leti na delu stavbe zamenjali ostrešje, ni nadaljevala. Kot mu je znano, je obnovo ustavil novomeški Zavod za kulturno dediščino, ker da ni v skladu s smernicami. Od stavb je v uporabi le leseno skladišče, ki ga ima v najemu eden od dveh najemnikov klevevških sadovnjakov, kmetija Karlovček. Sicer pa je novi direktor pohvalnih besed o omenjeni kmetiji in o drugem najemniku sadovnjakov, novomeški Kmetijski šoli Grm. Pravi, da se je o prihodnosti Klevevža že pogovarjal tudi s šmarješko županjo Bernardko Krnc in upa na dobro sodelovanje z občino.
Potrebno pa bo rešiti tudi vprašanje zaprtja dostopa edine javne poti do nekdanjega gradu, ki je bila s sklepom občinskega sveta lani na razburjenje mnogih ukinjena kot javno dobro in je občinska. Kot je bilo videti tudi ob našem obisku, je Zadruga tako zgornji dostop kot spodnji skozi dvorišče gospodarskega poslopja (ki pa ni nikjer označen kot javna pot) zaprla z mrežo, pravijo, da zaradi varnosti in vandalizma.
Članek je bil objavljen v 17. številki Dolenjskega lista 26. aprila 2012.
Lidija Markelj
starejši najprej | novejši najprej
Komentarji (6)
21.8.2012Oceni Gospodar
Slabi, zelo slabi gospodarji ...
21.8.2012Oceni ferdo
Brigaj se zase !
21.8.2012Oceni Gospodar
Ferdo, ti se očitno znaš, zato pa je tako, kot je ...
22.8.2012Oceni opazovalec
prodali nebi, denarja nimajo, naj se rajši podre.....samo od sebe,to so res gospodarji iz prejšnjih časov, rajši vidijo da propada, pa čeprav je "naše".mi imamo.....
22.8.2012Oceni Gospodar
ne, opazovalec, nimaš prav ... v prejšnjih časih so ljudje živeli, delali in lepo vzdrževali objekte na grajski pristavi ... sedanji čas je ta, ki vse prepušča propadu ...
23.8.2012Oceni opazovalec
ni čas za to kriv, ampak sedanji gospodarji, ki rajši imajo, kot prodajo....pa čeprav se podira, poznam veliko takih"mi imamo-oz.to je naše", trnje, kamenje podrtije....
DL: Portret tedna - Sašo Đukić
FranciD: Malo se je pa že ispel...
DL: Tatovi so se lotili vežice - Brez...
FranciD: Obvezno napisat ime zavarovalnice!
DL: Pri Slavku Barboriču - Gasilci obiskali...
pureber: Slavko, še na mnoga leta ti želim.
DL: Prenova dol. železnice - Začelo se je,...
miha: Pa da vidmo je reku ta slep. Se pravi...
Tajski boks: Zmagovito na Madžarskem, v...
miha: Kaj je boljši šport kik boks al...
Letošnja Kmetija snemana v drugem letnem času in v drugem kraju
sre, 27.3.2024
DL: Zvonil alarm, a kraje ni bilo; lahko bi ravnali drugače
tor, 26.3.2024
Z Urošem in Aljažem bodo vedno družina
čet, 28.3.2024
DL: Zahvala ekipi
sre, 27.3.2024
Mija Cerar, mamica 13 otrok: ''Vsak dan je eden v puberteti!''
sre, 27.3.2024