DL: Naročnica meseca Marija Bambič - Dolenjec jim zadostuje

7.5.2024 | 13:20

Alojz in Marija Bambič s četrtkovim prijateljem Dolenjskim listom. V lepem sožitju živita skupaj že 60 let, razveseljujejo pa ju tudi že štirje vnuki in dva pravnuka. (Foto: L. M.)

Četrtka se kot še v marsikaterem domu na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju veselijo tudi pri Bambičevih v Šentjerneju, saj jim ta dan poštar prinese nov Dolenjski list.

»Pri hiši ga imamo že od nekdaj, se mi zdi, in ne predstavljam si drugače,« pove Marija Bambič, izžrebana naročnica Dolenjskega lista za mesec marec. No, v našem arhivu piše, da so naročniki od leta 1969, kar pomeni že 55 let. To res ni malo. Marija bo za nagrado nekaj mesecev prejemala revijo Čvek v križankah. Ker jih sama ne rešuje, pravi, da jih bo razdelila dvema sosedoma, ki sta strastni reševalki križank: Anici Selak in Mihelci Saje. Gotovo bosta veseli.

Marija se v Dolenjskem listu najprej ustavi pri osmrtnicah, nato pa se loti branja novic iz šentjernejske občine. »Vedno je kaj zanimivega pri nas, všeč so mi tudi Šentjernejske črepinje,« pove. Nato časopis v branje preda možu Alojzu, ki se je tudi že nekajkrat znašel v njem. Je namreč eden izmed ustanoviteljev Šentjernejskega okteta, v katerem je prepeval 26 let, bil pa je tudi soustanovitelj Vinogradniškega okteta, v katerem je pel podobno obdobje. Pred nekaj leti je zaradi posebnih zaslug pri razvoju občine in za večletno delo na družbenem ter kulturnem področju postal častni občan Občine Šentjernej. Ko je bil poslovodja Mercatorjeve trgovine v Šentjerneju, je bila ta pod njegovim vodstvom obnovljena in razširjena, postala je prva samopostrežna trgovina v Šentjerneju, z dodatnimi prostori pa je postala še najmočnejša trgovina z gradbenim materialom v takratni novomeški občini. Imel je čut za sočloveka, tudi po tem si ga bodo ljudje zapomnili. Alojz bo letos praznoval že 90. rojstni dan.

NAJPREJ ŠENTJERNEJSKE NOVICE

Marija v tednu dni prebere celoten Dolenjski list. »Vedno se ustavim pri anketi, pogledam, ali koga poznam. Kriminal tudi spremljam. Všeč so mi razne zanimivosti o ljudeh, ki imajo kaj povedati, zato se vedno veselim tudi priloge Živa. Zdi se mi, da v Dolenjcu res najdeš vse, kar se v naših koncih dogaja zanimivega, saj drugi mediji o teh zadevah sploh ne poročajo. To je vaša prednost,« pove sogovornica in na vprašanje, kaj pogreša v našem časopisu, dolgo molči, nato pa reče: »Več nasvetov o rožah in vrtnarstvu.«

Marija je namreč zaljubljena v rože, vrt, v vse, kar je cvetoče in zeleno. Njihov dom vedno krasi razno cvetje; s snaho Ingrid pridno obdeluje vrt za hišo, na katerem pridelajo veliko zelenjave; veliko sadik in semen vzgoji sama. »Vedno sem raje delala zunaj kot v hiši,« pove.

SAMOSTOJNA PODJETNICA

Ljubezen do zemlje ima v krvi. Kot rečeno, saj je zrastla v skromni kmečki družini v zaselku Kira pri Cerovem Logu. Bila je marljiva, nobeno delo ji ni bilo pretežko, vsega se je rada učila. 12 let je delala v šentjernejski Iskri in se tam izučila za tehniško risarko, zaradi česar je morala za nekaj časa na šolanje v Ljubljano.

Sicer pa je bila pozneje veliko let, do upokojitve, samostojna podjetnica – izdelovali so razne plastične izdelke za naročnike. Začela je v domači garaži, pozneje so zgradili delavnico, zaposlili nekaj ljudi in nakupili potrebne stroje. Bilo je pestro in ob družinskih obveznostih – z možem imata sinova Uroša in Blaža – tudi naporno. A z dobro voljo je vse šlo.

Marija pove, da so pri njih naročeni le na Dolenjski list, na noben drug časopis ali revijo ne. Z možem, s katerim sta poročena že šest desetletij, spremljata aktualno družbeno dogajanje po televiziji, vedno imata vključen tudi radio, za lokalne novice pa jima zadostuje Dolenjec. Naj tako ostane še dolgo!

Članek je bil objavljen v marčevski tiskani številki Dolenjskega lista

L. Markelj