DL: Na škocjanski šoli o varnostniku ne razmišljajo

22.4.2024 | 13:30

Janja Lesjak, nova ravnateljica OŠ Frana Metelka Škocjan (Foto: L. M.)

OŠ Frana Metelka Škocjan pol leta vodi Janja Lesjak – Število otrok raste: v šoli 392, v Vrtcu Radovednež 162, odpira se nova skupina – Iz župnišča v večnamenski dom – Romov 19 odstotkov – V načrtu nov vrtec, športna dvorana, igrišče …

Lani septembra, z novim šolskim letom, je vodenje OŠ Frana Metelka Škocjan, v okviru katerega deluje tudi Vrtec Radovednež, prevzela Janja Lesjak, prof. razrednega pouka z Rake, ki je v škocjanskem hramu učenosti zaposlena že dve desetletji.

Kot pove, je bila OŠ Frana Metelka njena prva zaposlitev. Prišla je leta 2003, takoj po diplomi, in tu delala kot prof. razrednega pouka, v podaljšanjem bivanju pa na podružnični šoli Bučka, učila je matematiko v 6. razredu, nekaj let vodila tudi otroški pevski zbor.

Po odstopu prejšnje ravnateljice Irene Čengija Peterlin je zbrala pogum in se javila na razpis ter uspela. »Sem človek, ki si vedno želi spremembe in izzive, novega znanja in izkušenj. Šola, zlasti osnovna, se mi zdi tako zelo pomembna za otrokov razvoj, ne le pri pridobivanju znanja, ampak tudi vrednot, da si želim še na mestu ravnateljice kaj dobrega storiti za našo mladino. Od teh otrok bo odvisna naša družba. Učiteljski poklic ni le poklic, je poslanstvo; tega se moramo vsi bolj zavedati,« pove Janja Lesjak in doda, da je k odločitvi za ravnateljevanje pripomoglo tudi odobravanje družine, pa da sta hčeri že večji, obe gimnazijki.

VRTEC LETOS PRAZNUJE 50 LET

Lesjakova se zavzeto privaja novim dolžnostim in odgovornostim, ki jih na šoli s 392 učenci (350 na matični šoli v Škocjanu, 42 na podružnični šoli na Bučki) ter 163 malčki v Vrtcu Radovednež ne manjka. Vrtec, ki ga vodi Darinka Matjašič, letos praznuje 50 let – jubilej bodo zaznamovali z različnimi dogodki in prireditvami.

Število otrok v vrtcu in šoli raste. V škocjansko občino, ki ima dobre cestne povezave in bližino avtoceste, se priseljujejo mlade družine, kar je povezano tudi z novimi stanovanjskimi soseskami. Tako v letošnjem šolskem letu varstvo enega oddelka vrtca znova poteka v župnijskem domu, po besedah ravnateljice pa se zdaj tu odpira še ena skupina. Ko bo poleti dokončan večnamenski dom, naj bi obe skupini začasno dobili prostor v njem. V prihodnosti pa se v Škocjanu načrtujeta tudi nov vrtec in nova športna dvorana.

Lesjakova, ki pohvali zelo deloven kolektiv, pove, da se teh pridobitev veselijo, še prej pa si želijo sodobnejšo športno igrišče s tekaškimi stezami. Zdaj morajo otroke za športni dan iz atletike npr. voziti v sosednjo šmarješko ali otoško šolo.

Šola prostorske stiske zdaj nima, večji problem pa je pridobiti ustrezne kadre, zlasti matematike. »Matematiko v 6. razredu učijo prof. razrednega pouka, kar ni seveda nič narobe, a na treh javnih razpisih za matematika v pol leta nismo dobili nikogar. Ni prijav. Jeseni se bo ena profesorica matematike še upokojila, tako da bi potrebovali dva,« pripoveduje Lesjakova. Njena pomočnica je Natalija Kotar.

19 ODSTOTKOV ROMOV

Škocjanska šola pa je nekaj posebnega zaradi Romov, katerih število raste. Zdaj predstavljajo že 19 odstotkov učencev. Večina jih obiskuje nižje razrede, redki pridejo dlje od 6. razreda, a so tudi svetle izjeme, ki naredijo devetletko.

Kot je že znano, imajo romski otroci največji problem z nerazumevanjem slovenskega jezika. »Ne vidim druge rešitve, kot da ti otroci vsaj eno leto pred vstopom v šolo obiskujejo vrtec. A v našem vrtcu ni nobenega romskega otroka; pred leti je bil menda eden. Tako pa se zdaj v 1. razredu učiteljice ukvarjajo s socializacijo Romov, privajanjem na neko rutino, z učenjem slovenskega jezika, s kulturnim obnašanjem itn.,« pripoveduje nova škocjanska ravnateljica in omeni dobro delo dolgoletnega romskega pomočnika Mitje Novaka, ki je spremljevalec teh otrok, pogosto prevajalec in pomočnik.

»Res predstavlja dobro vez med šolo in romsko skupnostjo. Ker živi v romskem naselju v Dobruški vasi, mu otroci lažje zaupajo in predstavlja jim svetel zgled, da se da živeti tudi drugače, ne le od socialnih pomoči, ampak od svojega dela,« pravi Janja Lesjak. Na šoli sta dve delavki zaposleni prek javnih del (ena je tudi Rominja), ki pomagata pri Romih, ravno tako imajo na račun Romov več zaposlenih učiteljev, saj so normativi za takšne razrede višji. V 2. r. velja tudi povečano število ur za individualno in skupinsko pomoč za učence Rome, saj je poudarek na opismenjevanju.

Lesjakova pove, da je šola sodelovala z občino pri pripravi romske strategije, in upa, da bo ta obrodila sadove.

Ravnateljica ne skriva, da je na šoli zaradi Romov več incidentov in nesporazumov, ki pa jih uspešno rešujejo. »Okrepili smo dežurstvo, poudarjamo strpnost in spoštovanje sočloveka, o kakem varnostniku pa za zdaj ne razmišljamo,« pravi.

Članek je bil objavljen v februarski tiskani številki Dolenjskega lista

L. Markelj