DL: Kevin Tudija, Rom iz Križevske vasi - Njegov cilj: študij in služba

22.4.2024 | 14:30

Kevin Tudija je hvaležen staršem za vso njihovo podporo. (Foto: M. Ž.)

»Kaj bo ta hodil v šolo, saj še slovensko ne zna. Taki šole sploh ne končajo.« To so besede, ki pospremijo video zagovornika načela enakosti, s katerim opozarja na diskriminacijo zaradi rase ali etnične pripadnosti. V njem zagovornik Miha Lobnik pove, da med Romi na Dolenjskem le vsak deseti konča osnovno šolo. »Pa so zato krivi samo sami ali smo kot družba naredili veliko premalo, da bi se lahko vključili v šolski sistem, da bi imeli boljše možnosti zaposlovanja, da bi lahko drugače zaživeli? Naša dolžnost je, da spremljamo, merimo in izboljšujemo šolski sistem tako, da bo več Romov in Rominj lahko končalo osnovno, srednjo šolo in fakulteto,« poudari. Obraz tega videa je Kevin Tudija, 20-letnik iz metliškega romskega naselja v Križevski vasi, ki dokazuje, da je z odločnostjo, voljo in s podporo staršev mogoče veliko.

Kevinov cilj je jasen: želi končati višjo strokovno šolo, se osamosvojiti in najti službo, mogoče odpreti manjši lokal, potem pa bo čas tudi za družino, predvsem pa noče živeti od socialne podpore. Ponosen je na svoje korenine; ne skriva, da je Rom, in se zaveda, da ga zaradi njegove etnične pripadnosti in vsesplošnega mnenja o Romih marsikje gledajo postrani. Pa vendar mu to ni nikoli vzelo volje. »Naše naselje je majhno, osem hiš je in smo bolj ali manj vsi v sorodu. Večina ljudi hodi v službo, otroci pa v šolo. Med seboj se dobro razumemo in smo povezani,« pove.

VSI OTROCI V ŠOLI

Njegov oče Marjan dela na Komunali Metlika, mama Jožica, ki se je v Belo krajino primožila iz Šentjerneja, je bila romska pomočnica v vrtcu, nato čistilka, potem pa se je odločila, da bo ostala doma in srbela za štiri otroke. Kevin je najstarejši in je lani na Srednji šoli za gostinstvo in turizem v Novem mestu uspešno končal program poklicno-tehniškega izobraževanja 3 + 2 in pridobil naziv gastronomski tehnik. »Brat Tim obiskuje 2. letnik skrajšanega programa pomočnik v biotehniki in turizmu na Srednji kmetijski šoli Grm in biotehniški gimnaziji, sestra Martina je v osmem razredu in se že spogleduje z odločitvijo, kam v srednjo šolo, Lavra pa v šestem,« pove.

Na podelitvi spričeval poklicne mature (Foto: FB Srednja šola za gostinstvo in turizem Novo mesto)

Kevin želi izobraževanje nadaljevati na višji strokovni šoli Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana v programu gostinstvo in turizem. »Ko sem bil lani na informativnem dnevu, sem začutil, da je to šola zame. Pritegnilo me je, da tudi veliko potujejo, kar imam zelo rad, ter ponujajo veliko možnosti za razvoj in napredek. Sicer bi lahko šolanje nadaljeval tudi v Novem mestu, a me vleče v Ljubljano, kjer vidim več možnosti za prakso in delo. Žal sem lani zamudil rok za prijavo, saj sem na maturi šel izboljševat oceno iz ekonomije. Se že veselim začetka študija to jesen; upam, da bom lahko živel v študentskem domu,« pripoveduje in doda, da je marsikdo mislil, da bo zdaj, ko je eno leto doma, izgubil voljo. »A je nisem in je ne bom. Zadal sem si ta cilj in se ga bom držal. Bi pa želel v tem vmesnem času najti neko delo, kar pa ni ravno preprosto. Decembra sem pomagal v Metliki na eni izmed stojnic na drsališču.«

Kevinovi starši so bili vseskozi odločeni, da bodo njuni otroci hodili v šolo. »Želita, da imamo drugačno prihodnost in možnost izbire. Mami je večkrat rekla, da si želi, da imamo tisto, česar ona kot otrok ni imela, tudi priložnost, da potujemo ter spoznavamo različne ljudi in kulture. Zato sem bil zelo vesel, ko sem imel v srednji šoli možnost, da sem šel na ekskurzijo v London, na Irsko, v Makedonijo pa na maturantski izlet v Španijo. Bilo je res super,« poudari Kevin, ki ima na srednjo šolo lepe spomine. S sošolci se je hitro ujel, niso ga izključevali zaradi tega, ker je Rom, medtem ko je bilo v osnovni šoli drugače, pa ne toliko na strani sošolcev, ampak na strani učencev višjih razredov. »A se je to zdaj, ko šolo obiskujeta moji sestri, spremenilo na bolje,« zadovoljen ugotavlja.

Edino, kar mu v srednji šoli ni bilo všeč, je bil čas korone. »Bil sem v drugem letniku, ko so zaprli šole. Imeli smo pouk na daljavo, nekateri so rekli, da je bilo lažje, a sam ne menim tako, saj nisem imel stika s sošolci in profesorji. Je pa bilo zato veliko lepše v četrtem in petem letniku. Veliko sošolcev nas je skupaj nadaljevalo šolanje in smo potem bili toliko bolj povezani. Še zdaj sem v stiku z nekaterimi.«

Podobno kot njegovi vrstniki se rad druži s prijatelji, ki jih ima tudi med tako imenovanim večinskim prebivalstvom. »Gremo na kavo in se veliko pogovarjamo. Včasih tudi kaj skuham in spečem, sicer pa je to v domeni moje mami, ki odlično kuha,« pove Kevin in mladim Romom polaga na srce, da naj hodijo v šolo in si ustvarijo boljše življenje, si zadajo cilj in ga poskušajo uresničiti. To pa velja prav za vse mlade, kajne.

Članek je bil objavljen v februarski tiskani številki Dolenjskega lista

M. Žnidaršič