DL: Sadjarji opozarjajo - Pridelovalcu odrivajo drobiž

17.4.2024 | 12:10

Gregor Šušterič (Foto: M. L.)

Mitja Molan: Kljub ukrepom države, ki naj bi podprli panogo, gre očitno nekaj narobe, kajti samooskrba pada tudi pri sadju – Občutno zmanjšanje števila sadjarskih kmetij

V Artičah so se sadjarji zbrali na 29. Sadjarskih dnevih Posavja. Tokratno delovno srečanje, na katerem so na začetku zbrane nagovorili predsednik Sadjarskega društva Artiče Mitja Molan, predsednik KGZS Roman Žveglič in državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Blaž Germšek, so posvetili predvsem ekonomiki sadjarjenja. Sicer so govorili o obvladovanju marmorirane smrdljivke v Sloveniji, škodljivca v sadjarstvu, ki je pogost predvsem na Primorskem, a vse bolj tudi v naših krajih. Ena od tem je bilo tudi jagodičevje, katerega pridelava je v Posavju v porastu, kot to velja tudi za lešnike in orehe, medtem ko se zmanjšuje pridelava jabolk, hrušk in breskev.

Mitja Molan je ob robu dvodnevnega strokovnega srečanja dejal, da sadjarji želijo več razumevanja politike in več državne podpore. »Kljub ukrepom, ki naj bi podprli panogo, gre očitno nekaj narobe, kajti samooskrba pada tudi pri sadju. Mladih sadjarstvo na žalost ne zanima več toliko kot včasih, kmetije se opuščajo. Včasih je bilo v Sloveniji več kot 4.000 hektarjev intenzivnih jablanovih nasadov, zdaj jih je 1.600 v dobri kondiciji in poleg teh še nekaj sto takih, ki so pred krčenjem,« pravi Molan.

Mitja Molan (Foto: M. L.)

Cenovna razlika

V Posavju je po podatkih Molana s sadjem zasajenih okrog 800 hektarjev. Kot pravi, sadjarske kmetije, ki še vztrajajo, pri razpisih za obnovo nasadov pogosto več niso uspešne zaradi nedoseganja točkovnega praga, tj. meril za delitev razpisnega denarja. »Vsaka obnova je že kar izziv, zato se obnove nasadov marsikje odmikajo. Slabo sadjarsko leto lahko še dodatno odmakne obnovo. Med tistimi, ki niso povsem odvisni od sadjarjenja, mnogi to dejavnost potem opustijo,« pove Molan. V Posavju so imeli po njegovih besedah pred leti veliko kmetij z do dva hektara velikimi nasadi, s čimer so se radi primerjali z Južno Tirolsko. Po ruskem embargu na uvoz živil iz EU, ki je bil odgovor te države na evropske sankcije zaradi njene zasedbe polotoka Krim, pa so sadjarjenje po Molanovih besedah opustili vsaj na petdesetih posavskih kmetijah, na katerih pridelava sadja ni bila edina dejavnost. »Dohodka ‘iz službe’ pač niso več hoteli vlagati v sadovnjake,« je nazoren Molan.

Kot pravi, pridelovalcem vsi po vrsti radi svetujejo, da morajo poiskati tržne niše, kot so tržnice in prodaja od vrat do vrat. A pridelovalci se ne morejo kar tako voziti s sadjem po Sloveniji, preveč drugega dela imajo. Pri prodaji na veliko v trgovsko verigo pa je prevelika razlika med ceno, ki jo priznajo pridelovalcu, in ceno sadja na trgovskih policah. »Za kupca se je sadje podražilo, ampak v tej verigi mi dobimo od štiri- do petkrat manj od tistega, kar v trgovini plača kupec. Znotraj tega bi tudi morali urediti razmerja,« poudarja Mitja Molan.

Nakupovalne navade

Domače sadjarstvo bi po njegovem mnenju lahko vsaj malo podprli tudi z drugačnimi nakupovalnimi navadami. »Veliko je govorjenja o kupovanju slovenskega, domačega, ampak v krizi večina kupcev pogleda le ceno,« meni Molan. Gregor Šušterič s sadjarske kmetije na Piršenbregu, član sadjarske zadruge Tibona, predlaga za zaščito domačega sadjarstva zgledovanje po severnih sosedih. »Mislim, da mora Slovenija ustrezno omejiti uvoz tujega sadja. Če ga že uvažajo v Slovenijo, morajo trgovske verige dati prednost slovenskemu. Tako s svojim delajo sosedje Avstrijci, konkretno z bonito: najprej prodajajo avstrijsko, šele potem, če je zmanjka, tujo. Glede trgovske ponudbe me ne bi motilo, če bi decembra zmanjkalo jagod ali pozimi ne bi bilo recimo češenj. Razumem pa trgovce. Imeti morajo vse leto vse, saj če kupci ne bodo dobili pri nekem trgovcu septembra češenj, bodo šli v drugo trgovsko verigo, ki pa bo to imela, in bodo potem hodili tja,« je rekel Gregor Šušterič.

Bonita

Toni Koršič (Foto: M. L.)

Na sadjarskih dnevih so govorili tudi o pripravi zemlje za ponovno sajenje jablan, in sicer je o tem predaval Mauro Favot, predstavnik lastnika licence že omenjene sorte jabolk bonita. Ta jabolka v Sloveniji pridelujejo samo v okviru sadjarske zadruge Tibona. Ta je nosilka licence za pridelovanje jabolk sorte bonita, njen ustanovitelj in predsednik je Toni Koršič. Bonita je po njegovih besedah nova odporna sorta, ki naj bi bila primerna za srednjo in mlajšo generacijo, ker je lepa, čvrsta in dobrega okusa. »Leta 2018 so bili posajeni prvi nasadi. Zdaj jo imamo v Posavju na dobrih dvajsetih hektarjih, skupno v Sloveniji pa je okrog štirideset hektarjev, kar je za novo sorto kar veliko. Nekatere tehnološke zadeve je treba še dodelati, sicer pa pričakujemo, da bi bonita lahko postala sčasoma ena vodilnih sort v Sloveniji,« pravi Toni Koršič, ki je pripeljal bonito v Slovenijo, tako kot je pred petindvajsetimi leti pripeljal jabolko topaz.

Članek je bil objavljen v februarski tiskani številki Dolenjskega lista

M. Luzar