DL: Spremenjeno zbiranje odpadkov - Kmalu povsod ''od vrat do vrat''

13.4.2024 | 18:50

Takole »urejen« ekološki otok pod tržnico Novomeščanom ne more biti v ponos. (Foto: L. M.)

Komunala Novo mesto bo v osmih občinah integralni sistem zbiranja odpadkov v prihodnjih štirih letih zamenjala z individualnim – V Šentjerneju začnejo aprila – Pričakujejo boljše ločevanje, treba pa bo tudi veliko vlagati

Komunala Novo mesto bo v vseh osmih občinah, v katerih deluje, začela spreminjati sistem zbiranja komunalnih odpadkov iz gospodinjstev. Iz integralnega sistema zbiranja, ki pomeni združitev odpadkov več gospodinjstev na enem zbirnem oz. prevzemnem mestu, bo prešla na individualni način zbiranja.

Poskusno projekt že od januarja poteka v KS Žabja vas v Novem mestu, 1. aprila pa bo novi sistem zaživel v Šentjerneju. Kot je ob predstavitvi nove strategije ločenega zbiranja odpadkov na seji občinskega sveta v Šentjerneju povedal vodja sektorja splošne komunale na Komunali Novo mesto Damjan Balabanič, bodo novost najprej vpeljali v naselju Šentjernej, postopno – predvidoma v dveh letih – pa tudi v preostalih vaseh oz. po celotni občini. V štirih letih načrtujejo spremembe v vseh osmih občinah, medtem pa bodo vpeljevali dodatne odvoze na kritičnih krajih in ozaveščali ljudi o pravilnem ravnanju z odpadki.

Kot je povedal Balabanič, so se za spremenjen način zbiranja odpadkov odločili, ker želijo s tem povečati delež ločeno zbranih odpadkov: »Na tem področju nismo učinkoviti. Zdaj zberemo manj kot 50 odstotkov ločenih frakcij, kar pomeni okrog 20.000 ton na leto. Program EU in zakonodaja pa nalagata, da moramo do leta 2025 zbrati 60-odstotni delež in nato 70-odstotnega. Zdaj je stanje bolj klavrno, ker imamo sistem odlaganja odpadkov, po katerem se ne ve, kateri občan kam odlaga in kako. Zato gremo v individualni način, ki se je po mnogih slovenskih občinah že izkazal za dobrega.«

Damjan Balabanič (Foto: L. M.)

OD VRAT DO VRAT

Individualni sistem pomeni zbiranje odpadkov »od vrat od vrat«, vsako gospodinjstvo bo torej dobilo svoje zabojnike. Kateri bodo in kakšne velikosti, bo odvisno od odločitve občine oz. posameznega gospodinjstva.

Šentjernejska občina bo npr. vpeljala tri vrste zabojnikov: za mešane komunalne odpadke, za embalažo in za biološke odpadke – slednji bodo potrebni, če uporabniki ne bodo imeli kompostnikov. Zabojniki bodo imeli od 80 do 240 litrov prostornine, občani pa jih bodo imeli na svojih dvoriščih. Na dan odvoza, o katerem bodo obveščeni z urniki in elektronskimi sporočili, jih bodo prestavili na dostopne poti, kjer jih bo komunalno podjetje pobralo oz. izpraznilo. Odvoz bodo opravili enkrat ali dvakrat na teden, odvisno od potreb.

Na skupnih ekoloških otokih bodo ostale posode za zbiranje stekla, papirja, tekstila in odpadnega olja.

V blokovskih naseljih spremembe ne bodo tako očitne. Sistem zbiranja odpadkov bo ostal enak kot do zdaj, pri čemer pa Balabanič pričakuje, da bodo skupne zabojnike v prihodnosti zagradili, da bodo imela dostop do njih le tista gospodinjstva, ki jim ti zabojniki pripadajo.

ZABOJNIKI, VOZILA, DELAVCI

Skratka, gre za veliko spremembo in za njeno uveljavitev bo treba kupiti veliko dodatnih zabojnikov in nekaj novih smetarskih vozil, potrebne pa bodo tudi dodatne zaposlitve. Na Komunali ocenjujejo, da bo treba kupiti približno 30.000 novih zabojnikov v vrednosti 1,3 milijona evrov in štiri nova smetarska vozila (720.000 evrov), trenutno 40 zaposlenim v sistemu odvoza odpadkov pa naj bi se v prihodnje pridružilo še 15 komunalnih delavcev (dodatnih 361.000 evrov na leto).

Stroškov bo torej kar nekaj, a je Balabanič prepričan, da se bodo ta vlaganja dolgoročno izplačala v ekološkem in ekonomskem smislu. Čeprav izračuni Komunale kažejo, da bo novi sistem zbiranja odpadkov dražji za 35 odstotkov, se cena za uporabnika po trditvah Balabaniča ne bo bistveno spremenila. »Cena ravnanja z odpadki je namreč sestavljena iz cene zbiranja in dovoza odpadkov, kar opravlja Komunala Novo mesto, in cene obdelave in odlaganja odpadkov, kar je naloga Ceroda. Prvi strošek se bo povišal, drugi pa znižal (zaradi pričakovanega večjega deleža ločeno zbranih odpadkov, op. a.), tako da se cena za gospodinjstvo ne bi smela bistveno spremeniti,« zatrjuje Balabanič in dodaja, da bo cena za uporabnika v prihodnje odvisna od velikosti zbirne posode in pogostosti odvoza odpadkov.

Kako bo na Glavnem trgu? Mestno jedro v Novem mestu ne bo izključeno iz sistema »od vrat do vrat«. Ta se uvaja za samostojne hiše, večstanovanjski objekti pa bodo imeli še vedno skupna odjemna mesta. Na Glavnem trgu ostajajo t. i. potopni zabojniki (na sliki). (Foto: L. M.)

CILJ NISO SANKCIJE

Novi sistem zbiranja odpadkov vpeljuje večjo odgovornost posameznika. Komunala bo pravilnost ločevanja in odlaganja odpadkov spremljala, a vsaj v prvem obdobju sankcij za kršilce ne napoveduje. »Cilj niso sankcije, ampak najprej ozaveščanje ljudi. Spremljali bomo, kako kdo ločuje, ljudi obveščali in opozarjali. Komunalno podjetje nima pooblastil za kaznovanje, za to so inšpekcijske službe, sicer pa so izkušnje drugod dobre in teh težav ni,« pove Balabanič. Nova strategija sicer predvideva tudi zaposlitev komunalnega redarja, ki bi na terenu odkrival odklone in jih spremljal. Komunalna podjetja, ki ga imajo, so pri spremembah uspešnejša, kaže praksa.

Današnje stanje je vse prej kot spodbudno, posledica nepravilnega oz. pomanjkljivega ločevanja odpadkov pa so tudi prepolni zabojniki, iz katerih smeti včasih kar kipijo. »V mešanih komunalnih odpadkih, ki jih je še zelo veliko, pogosto vidimo veliko embalaže, stekla in bioloških odpadkov,« pravi Balabanič, ki pričakuje, da se bo z novim sistemom zbiranja odpadkov delež mešanih komunalnih odpadkov v štirih letih zmanjšal za 10 odstotkov.

VEČ ČRNIH ODLAGALIŠČ?

Ob seznanitvi z novo komunalno strategijo zbiranja odpadkov v Šentjerneju ni šlo brez omembe Romov. Svetnik Franc Hudoklin (SLS) je opozoril, da je velika težava, ker pogosto brskajo po zabojnikih, premetavajo odpadke, jih odnašajo in prodajajo, za sabo pa ne zaprejo pokrovov in jih tudi uničujejo. Na to težavo bodo gotovo na občinskih sejah spomnili tudi v drugih občinah in slišati je bilo, da bo treba tudi tu kaj storiti.

Nekateri pa se bojijo, da bi imela lahko novost, sploh na podeželju, negativne posledice v obliki vnovičnega povečanja odlaganja odpadkov v naravo, na črna odlagališča. Na to je opozoril svetnik Peter Štemberger (Gibanje Svoboda). Damjan Balabanič je odgovoril, da praksa tega ne kaže in da upa, da bodo Dolenjci v vseh osmih občinah, v katerih za vodo, odpadke in kanalizacijo skrbi Komunala Novo mesto, sprejeli potrebne novosti za lepše in čistejše okolje.

Članek je bil objavljen v februarski tiskani številki Dolenjskega lista

L. Markelj