DL: Reševanje Grma - Zdaj mu končno kaže bolje

18.3.2024 | 14:30

Mojca Špec Potočar

Nova stavba, ki je nadomestila pogorelo, naj bi v celoti zaživela z novim šolskim letom. (Foto: I. V.)

Leto dni po zamenjavi vodstva jim je uspelo od ministrstva dobiti denar za pokritje izgube iz leta 2022 – Za gradnjo nove stavbe na mestu pogorele prodajajo stanovanja in kombajne – Nov program mehanik kmetijskih in delovnih strojev

5. decembra je minilo eno leto, odkar je odstopil dolgoletni direktor zavoda Grm Novo mesto – centra biotehnike in turizma, Tone Hrovat, in je svet zavoda za vršilko dolžnosti direktorice imenoval Mojco Špec Potočar. Razlog za odstop je bila najhujša kriza šole v zadnjih treh desetletjih, odkar je Hrovat postal ravnatelj tedanje Kmetijske šole Grm, predhodnice centra. Mojca Špec Potočar je takrat dobila nalogo izvesti sanacijo zavoda in po enem letu je že videti luč na koncu tunela.

Vzrokov za krizo je bilo več. Med drugim je šolo prizadel požar, po katerem so sicer dobili nekaj denarja iz zavarovanja, s čimer pa ni bilo mogoče nadomestiti izgube. Potem so na zahtevo ministrstva morali prekiniti že objavljene razpise za izvajalce obnove, ker naj bi se zadev po njegovem mnenju lotili preveč po domače, zato so morali razpise ponoviti, v tem času pa se je gradbeni material bistveno podražil. Potem je med drugim ministrstvo po anonimki obnovo ustavilo še za pol leta, kar je projekt še dodatno podražilo, saj se je medtem gradbeni material še podražil. Dobili so tudi revizijo, ki je bila za šolo ugodna, a je še dodatno zavlekla in podražila gradnjo.

V. d. direktorice Mojca Špec Potočar, ki je stanje zavoda kot revizorka dobro poznala, je bila tedaj optimistična. V reševanje razmer se je kot ustanovitelj zavoda vključilo tudi ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Načrt je bil narediti analizo stanja, poiskati mogoče vire ter v letu 2023 pokriti finančni primanjkljaj in dokončati obnovo objekta, uničenega v požaru.

Vseh naštetih ciljev sicer niso dosegli, a so se stvari premaknile na boljše, bistveno šele tik pred koncem leta. »Leto 2023 je bilo za nas zelo pomembno, vihravo in je močno učinkovalo na delovanje zavoda. Dolga je bilo več kot dva milijona, zavod je bil nelikviden in nesolventen. Največ dolga je povzročila gradnja nadomestnega objekta po požaru. Gre za veliko naložbo. Ministrstvo nam je priskočilo na pomoč. S pripravo sanacijskega načrta in ukrepi, ki smo jih izvajali vsak mesec, smo prišli do tega, da smo oktobra sanacijski načrt sprejeli in z njim se je seznanila tudi vlada. Na podlagi tega smo naredili tudi novelacijo naložbenega programa, ki jo je svet zavoda sprejel 30. novembra, zdaj pa čakamo, da jo potrdi še vlada. To nam bo omogočilo izvedbo dodatnih del, da bo nova stavba zaživela v celoti, da bo poleg neživilskega dela, ki že deluje, začel obratovati tudi živilski del, ki obsega proizvodnjo mlečnih izdelkov, mesarstvo, slaščičarstvo in gostinski del,« našteva Mojca Špec Potočar in dodaja, da načrtujejo, da se bo v stavbi začel pouk tudi v za zdaj še nedokončanem delu že v novem šolskem letu.

Zavod je imel leta 2022 700.000 evrov izgube, iz prejšnjih let še dodatnih 48.000 in ob koncu leta več kot milijon evrov zapadlih obveznosti ob milijonski luknji, povezani z naložbo v nov objekt. Ministrstvo je bilo pripravljeno pokriti izgubo ob pogoju, da bo tekoče poslovanje zavoda brez izgube. Osnova za uresničitev obljube je bil sprejet sanacijski načrt. 8. decembra lani je ministrstvo nakazalo obljubljenih 700.000 evrov, do tedaj pa je bilo delovanje šole zelo težko, saj je bilo marsikdaj težko zbrati denar za plače, pri čemer jim je s hitrejšimi nakazili šlo ministrstvo precej na roke, a so številni upniki večkrat zelo dolgo čakali na svoj denar. Za poplačilo obveznosti za naložbo v novo stavbo se je moral zavod tudi dezinvestirati. Tako so dali v prodajo več stanovanj, ki so bila v njihovi lasti in niso del njihove dejavnosti, dva kombajna, od katerih je eden že prodan, in še nekaj drugih premičnin.

»Zdaj smo stvari spravili na ničlo, poplačali stare račune in prišli na tekoče. Upam, da bo tako ostalo, in zato moramo okrepiti svojo dejavnost, pedagoško in tudi tržno, ki obsega dejavnost naše trgovine in pridelavo zelenjave, sadja, vinogradništvo in gozdarske storitve. Dobili smo tudi sklep, da nam pripada 180 hektarov gozdov. Zdaj se dogovarjamo z družbo SiDG, katera zemljišča bomo dobili v upravljanje oziroma jih bomo obdelovali skupaj z njimi. V kratkem pričakujemo tudi sklep, po katerem bomo v obdelavo dobili 152 hektarov kmetijskih zemljišč, ki nam pripadajo na podlagi izobraževalnih programov in števila vpisanih dijakov,« našteva Mojca Špec Potočar.

Ob tem na Grmu gledajo tudi naprej. Enajstim srednješolskim programom Kmetijske šole Grm in biotehniške gimnazije se bo v šolskem letu 2024/25 pridružil še triletni program izobraževanja za mehanika kmetijskih in delovnih strojev. Za program so se odločili na podlagi raziskave trga oziroma potreb delodajalcev po tem poklicu na območju Dolenjske, Bele krajine in Posavja. V podjetjih, ki se ukvarjajo s prodajo in servisiranjem kmetijske in gozdarske mehanizacije, so izrazili veliko potrebo po takojšnji zaposlitvi. Glede na velike zaposlitvene možnosti si na Grmu obetajo, da bo temu primerno tudi zanimanje mladih za šolanje po novem programu. »Pogoj za uvedbo programa izobraževanja za mehanika kmetijskih in delovnih strojev so bili primerni prostori v novi stavbi, pomemben dejavnik pri tem pa je, da prav v tej stavbi že gostuje podjetje Interexport, ki se ukvarja s prodajo in servisiranjem kmetijskih in gozdarskih strojev. Tu se bo tudi v precejšnji meri izvajal program izobraževanja. Dali smo vlogo na ministrstvo, kjer so nam program odobrili. Zdaj je naša naloga, da k vpisu privabimo najmanj petnajst dijakov. Odziv je dober, saj na širšem območju Dolenjske, Posavja, Bele krajine in Notranjske ni šole, ki bi ponujala tak program izobraževanja, potrebe po kadru pa so velike,« še pove Špec Potočar.

Članek je bil objavljen v januarski tiskani številki Dolenjskega lista

I. Vidmar