DL: Na obnovljive vire - Razogljičenje v Novem mestu

9.2.2024 | 14:00

Obstoječi enomegavatni kotlovnici na lesno biomaso se bo na Smrečnikovi ulici, kot kaže, pridružila še trikrat zmogljivejša. (Foto: I. Vidmar)

Gozdno gospodarstvo Novo mesto želi na Smrečnikovi zgraditi trimegavatno kotlovnico za proizvodnjo toplotne in električne energije na lesno biomaso – Odločna podpora mestne občine kljub nekdanji zavezi plinu

Novemu mestu se obeta ena izmed večjih naložb na področju rabe obnovljivih virov energije. Gozdno gospodarstvo Novo mesto želi zgraditi trimegavatno kotlovnico za proizvodnjo toplotne in električne energije na lesno biomaso, energent, ki je v neposredni bližini, s tem pa bi koristno porabili lesne odpadke pri predelavi lesa in ostanke, ki nastajajo pri gospodarjenju z gozdovi in vrtnarski dejavnosti.

Čeprav usmeritev pridobivanja energije iz obnovljivih virov ni od včeraj, pa je pravi zagon prizadevanjem za zmanjšanje uporabe fosilnih virov in preusmeritev na obnovljive vire dala šele lanska velika energetska kriza, v kateri so znova postali aktualni načrti Gozdnega gospodarstva Novo mesto za postavitev večje kotlovnice za proizvodnjo toplotne in električne energije, in sicer na Smrečnikovi ulici, kjer ima podjetje Vrtnarski center, upravne prostore in biomasno kotlovnico, ki je bila do zdaj namenjena predvsem lastni oskrbi s toploto.

Vladimir Pavec

»Izjemno drag plin in motena dobava sta bližnje javne ustanove, predvsem osnovno šolo in dom starejših občanov, pripravila k razmišljanju o alternativni dobavi toplote. Žal pa zmogljivosti naše obstoječe toplarne tega niso omogočale. Zato smo začeli postopke za izdelavo prostorskega načrta, ki bodo omogočili postavitev nove kotlovnice. Celoten projekt so podprli tudi na novomeški občini z reševanjem upravnih postopkov za pridobitev ustreznih dovoljenj. Dobro se zavedajo problematike razogljičenja, ki je pereča v vsej Evropi. Do zdaj smo tako pridobili vsa potrebna soglasja, tako da bo šel osnutek odloka, ki bo omogočil postavitev kotlovnice in razpeljavo toplovoda do porabnikov toplote, ta mesec v potrditev v občinski svet. Če bo občinski svet odlok sprejel, obstajajo stvarne možnosti, da bo kotlovnica s soproizvodnjo električne in toplotne energije ob začetku naslednje kurilne sezone že delovala. Pri načrtovani naložbi gre tako rekoč za vzorčen model, sama zgradba pa je načrtovana tako, da bi se tudi arhitekturno dobro vključila v okolje,« napoveduje direktor Gozdnega gospodarstva Novo mesto Vladimir Pavec.

Načrtovana tehnologija bo delovala na temelju pridobivanja energije iz lesne biomase. Gre za ostanke pri predelavi lesa, predelane v lesne sekance, se pravi ostanke z žage, in za mokro biomaso, lubje in žagovino, ki nastane pri gospodarjenju z gozdom in pri vrtnarski dejavnosti. »Zelo pomembno je, da je vsa ta biomasa v naši neposredni bližini, tako da so transportni stroški minimalni. Poleg tega je načrtovana tehnologija okolju prijazna. Ključno je dejstvo, da pri tem kot energent uporabimo ekonomsko najmanj zanimivo biomaso in s tem ne odvzemamo surovin lesni in celulozni industriji,« pravi Pavec.

Gozdno gospodarstvo Novo mesto bo naložbo financiralo iz lastnih virov, delno tudi s prodajo dejavnosti, ki za podjetje ni strateško pomembna, računajo pa tudi na nepovratna sredstva države in Evropske unije. »Natančnejše podatke o vrednosti naložbe bomo imeli, ko bodo postopki, ki omogočajo začetek gradnje, speljani do konca in se bomo začeli dogovarjati z izvajalci,« dodaja Vladimir Pavec.

Tako se nekako zaokrožuje zgodba izpred desetletja, ko je Gozdno gospodarstvo Novo mesto postavilo prvo kotlovnico na lesno biomaso. Tudi takrat je že obstajala ambicija, da bi s toplotno energijo oskrbovali bližnje javne objekte, a jim je to preprečila pogodbena zaveza občine do distributerja plina, podpisana leta 2000 v času županovanja Antona Starca, s katero se je občina pravzaprav zavezala, da bo svoje javne stavbe ogrevala na plin. Vendar danes plin ni več tako zveličaven energent, kot je bil pred četrt stoletja, lesna biomasa pa je kot obnovljivi vir energije bistveno sprejemljivejša.

Članek je bil objavljen v decembrski tiskani številki Dolenjskega lista

I. Vidmar