DL: Zadolženost občin je lahko dobra

2.6.2023 | 14:40

Čeprav se je novomeška občina v zadnjih letih lotila številnih velikih projektov – od prenove Glavnega trga do gradnje mostov, dvorane in bazena v Češči vasi (na sliki) –, je daleč najmanj zadolžena mestna občina v državi. (Foto: I. Vidmar)

Najbolj zadolžene občine so Kostel, Dobrepolje, Kočevje in Črnomelj, najmanj Ivančna Gorica, Straža in Novo mesto – Včasih se je treba zadolžiti, da prideš do šole, vrtca in kanalizacije

Beseda zadolženost ima precej slabšalen prizvok, a ne pomeni vedno nekaj slabega, menijo župani nekaterih najbolj zadolženih občin iz Dolenjske, Posavja in iz Bele krajine. Pomembnejši je namen zadolžitve in to, kaj skupnost z njim pridobi. Na območju jugovzhodne Slovenije so bile po merilu zadolženosti na prebivalca po podatkih s konca lanskega leta najbolj zadolžene občine Kostel, Dobrepolje in Kočevje, najmanj pa Straža in Novo mesto.

Med najbolj zadolženimi občinami jugovzhodne Slovenije in Posavja je tudi Črnomelj. Dolg sicer ne presega tisoč evrov na prebivalca, a je zelo blizu te meje. Župan Andrej Kavšek pravi, da je bolj od višine dolga pomembno to, zakaj se je občina zadolžila oziroma zakaj se je morala zadolžiti. »Vrtec nam je dobesedno razpadel, šolo nam je zaprl inšpektor. Dvajset let smo čakali na ustrezne razpise, da bi za nujno potrebno gradnjo vrtca in šole dobili denar od države, a jih ni bilo. S tem se je ukvarjala že prejšnja županja. Zato smo morali vzeti kredite, da lahko gradimo. Poleg tega je občina Črnomelj nerazvita, še posebej razvojno zaostajamo na področju komunalne infrastrukture. Tudi vodovoda nimamo povsod, kaj šele kanalizacijo. S kreditom tako med drugim gradimo tudi kanalizacijo v Črnomlju,« pravi Andrej Kavšek, župan Črnomlja.

Na nasprotnem koncu lestvice zadolženosti slovenskih občin je Novo mesto, ki je z vsega 127 evra dolga na prebivalca najmanj zadolžena mestna občina v državi, njen dolg pa se po podatkih zadnjih štirih let ves čas zmanjšuje. »Na Mestni občini Novo mesto z javnimi sredstvi upravljamo gospodarno ne glede na volilna leta. Čeprav to ni naš primarni cilj, zadolženost občine kljub zelo ambicioznemu investicijskemu ciklu znižujemo že od leta 2015, kar nam uspeva s premišljeno rabo že zagotovljenih sredstev in s proaktivnim oplemenitenjem teh sredstev s sofinancerskimi viri. Pri za proračun najbolj obremenjujočih infrastrukturnih projektih tako uspešno črpamo evropska kohezijska sredstva in državna sofinancerska sredstva, iz tega naslova pa tako letos pričakujemo vsaj 11 milijonov evrov in z njimi nadaljevanje razvojne zgodbe naše občine,« so zapisali v uradnem odzivu na podatke Ministrstva za finance, župan Gregor Macedoni pa dodaja: »S tem dokazujemo, da se da tudi v javnem sektorju dobro gospodariti. Vsako leto sicer načrtujemo večje zadolževanje, a se na koncu izteče bolje od načrtov. Ima pa to dve plati, saj, ko v Ljubljani iščemo denar za projekte, kdaj slišimo tudi, da ga ne potrebujemo, saj da ga imamo glede na tako majhno zadolženost dovolj.«

Občina Krško je sicer novinka med mestnimi občinami, a je med njimi za Novim mestom s 334 evrov dolga na drugem mestu na lestvici najmanjše zadolženosti. »Glede na zakonodajo se občine lahko zadolžujejo samo za investicije. Mestna občina Krško ima v načrtu zadolžitve za investicije v novo OŠ Dr. Mihajlo Rostohar, zaključek obnove Doma XIV. divizije Senovo, gradnjo neprofitnih stanovanj v Žlapovcu in obnovo lokalne cestne infrastrukture,« zadolženost občine na kratko ocenjuje župan Janez Kerin.

Občina Kostel je po merilu zadolženosti na prebivalca s 1.323 evri najbolj zadolžena na našem območju in tretja najbolj zadolžena občina v Sloveniji. V primerjavi z letom 2021 se je njen dolg na prebivalca zvišal še za 272 evrov. Glavni razlog za tako visoko zadolženost je bila naložba v Podjetniški inkubator Kostel. Občina je pred desetimi leti na Pet­rini kupila stavbo nekdanjega podjetja Lip Pirče, za katerega je odštela 2,6 milijona evrov, za kar je najela za skoraj milijon evrov komercialnih kreditov. A se zgodba ni razpletla, kot je mislil takratni župan Valentin Južnič, ki je načrtoval v petih letih tja inkubirati najmanj tri podjetja, ki bi zagotovila 30 novih delovnih mest. Prednost je videl v neposredni bližini mejnega prehoda Petrina ter v bližini Zagreba in Reke. A se je stvar izjalovila, inkubator se ni zapolnil, dodaten udarec je bil še vdor strehe stavbe. Posledica zadolženosti je nezmožnost novega zadolževanja, brez katerega se občina ne more lotiti novih projektov.

Da ni toliko pomembna višina zadolžitve, ampak njen namen, pritrjuje tudi kočevski župan Vladimir Prebilič: »Danes je kočevska občina bolj zadolžena kot pred mojim prihodom, a je likvidna in sposobna v vsakem trenutku poplačati kredite, proračun pa je trikrat višji, kot je bil prej. Za kredit se prvenstveno odločamo pri projektih, pri katerih je stopnja sofinanciranja EU in države visoka, na primer za gradnjo vrtca, kjer od Ekosklada in države dobimo polovico denarja. Pomembno merilo je tudi, da projekt, za katerega smo se zadolžili, vloženi denar prinese nazaj. Tako je na primer z nakupom in obnovo hiše na Ljubljanski cesti 7, ki jo bomo dali v najem Geodetski upravi in Centru za socialno delo, z najemnino pa v celoti odplačevali kredit, ki tako ne bo obremenjeval občinskega proračuna. S tem občina tudi povečuje svoje premoženje, kar je tudi dobro.«

Članek je bil objavljen v 13. številki Dolenjskega lista 30. marca 2023

I. Vidmar