DL: O mestnem jedru in kopališču - Najprej umakniti avtomobile, nato…

16.5.2023 | 14:10

Martina Legan Janžekovič (Foto: M. G.)

Konservatorski načrt in študija ureditve smernici za naprej – Občina Metlika od letos za 1.000 evrov več subvencionira obnovo fasad in streh – Spomini, ko so iz Ljubljane na kopanje vozili vlaki – Vendar se premika

Metliški trgi (osrednji Mestni trg ter Trg svobode in Partizanski trg) so že več kot 40 let prizorišče največjega vinskega festivala v Sloveniji, Vinske vigredi, ki bo letos od 19. do 21. maja, tradicionalnih torkovih sejmov, božičnih sejmov in drugih prireditev, kot so Vuzemski ponedeljek, pustni karneval, evropski teden mobilnosti, dan Hiše dobrot Bele krajine. Čeprav nimajo sijaja svoje preteklosti, so še kar dobro obiskani, saj je v srednjeveškem starem mestnem jedru večina največjih metliških turističnih znamenitosti, trgi pa so imeli tudi vlogo odprtega manifestacijskega mestnega prostora za izkazovanje in utrjevanje verskih, državljanskih in meščanskih vrednot (zborovanja, parade, procesije, proslave in podobno).

»Metličani pravimo, da so trgi ogledalo naše skupnosti, se pa tudi strinjamo, da so njihove površine v slabem stanju, posebej Mestni trg, ki je bil zaradi postavitve toplovoda pred dvema letoma prekopan po dolgem in počez. Konservatorski načrt za prenovo zgodovinskega mestnega jedra Metlike, ki je bil izdelan leta 2017, študija ureditve mestnega jedra Metlike pa že leta 2012, sta vsekakor dobro izhodišče za naprej,« je spomnila županja Martina Legan Janžekovič in dodala, da je mestno jedro Metlike v novejšem času preplavila avtomobilska pločevina, ki ne samo kvari videz zgodovinskih mestnih prostorov, temveč tudi zaseda površine, ki so prvenstveno namenjene pešcem. V letu 2021 je arhitektka Senta Badovinac Bajuk na Mestnem trgu ob evropskem tednu mobilnosti sestavila urbano opremo, leseni klopi in korita ter vanje posadila rastline. S projektom, ki je naletel na izjemen odziv občanov, so trajno ukinili tri parkirne prostore na Mestnem trgu, sčasoma pa naj bi večino avtomobilov umaknili z vseh treh trgov. Ta prostor mora postati mirno območje.

»Najprej bi bilo treba za promet zapreti Mestni trg, na katerem je poleg Belokranjskega in Slovenskega gasilskega muzeja še vrsta drugih znamenitih stavb, in ga urediti tako, da bi znova postal središče mestnega življenja, kjer bi se ljudje radi zbirali in družili. Tako bi bile tudi možnosti za organizacijo dogodkov še veliko večje. Velike možnosti, da v staro mestno jedro privabimo več prebivalcev in turistov, vidimo tudi v ureditvi stavbe Konzum, o kateri so bile lani decembra podane iztočnice. Za vsebino stavbe obstaja kar nekaj idej (največkrat omenjena je preselitev Knjižnice Metlika), kmalu pa se bomo morali odločiti, katera najbolj ustreza. Poleg vsega pa si želimo popolniti tudi druge prazne poslovne prostore, zato že nekaj let občanom ponujamo subvencionirano najemnino, za tisoč evrov pa smo povečali sofinanciranje obnove fasad in streh v zgodovinskem jedru,« je županja poudarila enega izmed ukrepov. Za drugega pa je v občinskem svetu sprejeta pobuda Združenja zgodovinskih mest Slovenije za vzpostavitev razvojnega nepremičninskega sklada na nacionalni in lokalni ravni za zgodovinska mestna središča, med katera sodi tudi Metlika.

Kopališče

Številnim Metličanom se še vedno kolca po metliškem kopališču, ki je bilo v 70. in 80. letih v poletnem času osrednji prostor številnih kulturnih in zabavnih prireditev. Noč na Kolpi je privabljala številne glasbene skupine in orkestre, dan in noč pa se je na tamkajšnji ploščadi igral metliški nožni tenis. Tja so iz Ljubljane vozili kopalni vlaki, zato je bil ob koncu tedna takšen živžav kot v najbolj mondenih turističnih krajih. »Kopališče je tudi povezovalo dva naroda, tukaj se je vnela marsikatera ljubezen, dolgo je slovelo kot najlepše na Kolpi, a je z leti pozabljeno,« se teh časov spominja tudi nova metliška županja. Občina se je v zadnjem desetletju trudila, da bi kopališče ponovno zaživelo in dobilo svoj nekdanji videz. Na senčnem prostoru so tako postavili otroška igrala, balinišče, štiri priročne kotičke za piknik in okroglo betonsko ploščo za igranje metliškega tenisa. V preteklih dveh letih so poglobili strugo reke Kolpe, obnovili betonski podest ob reki, uredili igrišče za odbojko na mivki, pred kratkim so uredili tudi ločen električni in vodovodni priključek in nakupili parkovno opremo, klopi in koše za smeti.

»Nadaljnji razvoj kopališča Metlika bo tudi ena od prednostnih nalog v mojem mandatu, zato bomo s tem ciljem nadaljevali pogovore z lastniki objekta na kopališču in preučili možnosti za oddajo upravljanja kopališča na tistih parcelah, na katerih je lastnica občina, drugim zainteresiranim ponudnikom ali organizacijam,« je o ureditvi kopališča, ki naj bi po padcu schengenske meje znova, brez ovir, povezovalo dva naroda, povedala županja.

Članek je bil objavljen v 11. številki Dolenjskega lista 16. marca 2023

M. Glavonjić