DL: Jeseni v Šmarjeti - Waldorfska šola končno na Dolenjskem

2.5.2023 | 18:30

Jeseni bo v Šmarjeti začela delovati enota Waldorfska šola Dolenjska – Za začetek dva kombinirana oddelka – Zanimanje veliko, dobrodošli še učenci z dolenjskega, s posavskega in z belokranjskega konca – Razvijanje celovite osebnosti otroka – Šolnina okoli 150 evrov mesečno – V načrtu tudi waldorfski vrtec

V Sloveniji waldorfska šola deluje trideset let. Tovrstno šolo pa tudi vrtce imajo že skoraj po vseh regijah, Dolenjska, Posavje in Bela krajina pa so na zemljevidu waldorfskih ustanov še »bele lise«. A od jeseni bo drugače. Z novim šolskim letom bodo v Šmarjeti odprli dva razreda waldorfske šole, za katero vlada veliko zanimanje staršev, ki si za svoje otroke želijo drugačno izobraževanje od javnega institucionaliziranega šolstva.

V waldorfski šoli namreč učenje poteka po načelih waldorfske pedagogike, pri kateri zagovarjajo in upoštevajo celosten pristop v razvoju otroka. Tej šoli pravijo zato tudi šola za glavo, srce in za roke. A nikakor ne želijo slišati, da so boljša šola od državne šole, le drugačna, s posebnimi pedagoškimi načeli. Vanjo se lahko vključujejo vsi, ne glede na versko, politično ali kako drugo pripadnost. Razred je svet v malem.

»Veseli smo, da je iniciativa za našo šolo nastala tudi na dolenjskem koncu in da bo šola jeseni lahko zaživela v Šmarjeti,« pove Iztok Kordiš, direktor Waldorfske šole Ljubljana, ki je samostojna, nevladna in neprofitna organizacija, ki deluje v javnem interesu.

Po Sloveniji je ustanovljenih že več njenih enot: pet šol in devet waldorfskih vrtcev. V Ljubljani, kjer imajo dve paralelki osnovne šole in vrtec, pa se lahko pohvalijo že tudi z waldorfsko gimnazijo in glasbeno šolo.

V PROSTORIH NEKDANJE KZ

Waldorfska šola Dolenjska v Šmarjeti bo delovala v prostorih nekdanje KZ Krka, ki jih je občina kupila ter dala v najem. Stavbo bo treba seveda preurediti in primerno opremiti, lokacija sredi občinskega središča pa je več kot prava, meni Kordiš.

Tudi župan Občine Šmarješke Toplice Marjan Hribar, ki je naklonjen tej novosti, potrdi, da je občina zelo zainteresirana za ustanovitev in delovanje waldorfske šole v Šmarjeti in da bodo jeseni tu urejeni primerni prostor za začetek, »glede nadaljevanja pa še iščemo najbolj optimalno rešitev«.

Ni nepomembno, da se bo šola tu lahko širila, saj bodo začeli z dvema oddelkoma, »naša želja pa je, da se seveda iz leta v leto razvijamo, skratka vzpostavitev devetletke in tudi vrtca, ki je nujen za rast šole,« pravi Kordiš. Zanimanje je veliko, zdaj imajo 27 interesentov s širšega dolenjskega konca pa tudi iz Posavja prihajajo.

Za zdaj bodo v Šmarjeti potrebovali tri učitelje, pozneje seveda več in misliti morajo za naprej. Zato pridno izobražujejo svoj kader. Trenutno se jih z našega območja specializira sedem.

UČITELJI Z VSEH PODROČIJ

»Za poučevanje in delo v waldorfski ustanovi potrebujemo ljudi s fakultetno izobrazbo katere koli smeri, ni nujno pedagoške, nato pa sledi še triletna specializacija. Zaželeno je, da poučujejo ljudje različnih profilov, od ekonomistov, oblikovalcev, inženirjev idr., saj vsak prinaša druga znanja, pogled na življenje, izkušnje. Vse to v naše vrtce in šole prinaša nekaj novega, svežega, drugačnega,« pripoveduje Vera Grobelšek, ena izmed začetnic Waldorfskega gibanja v Sloveniji.

Prej je 15 let poučevala kot učiteljica razrednega pouka v kranjski osnovni šoli, in čeprav je bila tam zadovoljna, si je na profesionalni poti želela nekaj več in nekaj drugačnega, zato je pred dobrimi tremi desetletji, ko je bilo ob osamosvojitvi Slovenije primerno vzdušje za nastanek marsičesa novega, pristala v skupini pedagogov, psihologov, podjetnikov in staršev, skratka vseh tistih, ki so orali ledino na področju poučevanja po načelih waldorfske pedagogike pri nas.

Že prvo leto so vpisali v dva razreda waldorfske šole v Ljubljani, 56 otrok, pri čemer je bilo prijav še enkrat toliko. Zanimanje je rastlo, oddelki so nastajali in danes v Sloveniji kar 1.500 otrok obiskuje waldorfske vrtce oz. šole.

DRUGAČNA ŠOLA

Rudolf Steiner, začetnik waldorfske pedagogike, je poudarjal, da je v kali rastline začetek prihodnjega življenja. V prenesenem pomenu bi lahko rekli, da so dom, otroški vrtec in šola vrt, otroci cvetlice, starši in vzgojitelji pa vrtnarji, ki negujejo in čuvajo te cvetlice. Za to so potrebni ljubezen, rahločutnost in potrpežljivost.

Waldorfska pedagogika ne ponuja recepta za rešitev vseh izzivov vzgoje današnjega časa, vendar se do otroka trudi delovati po celostnem pristopu, da otrok v pristnem in toplem okolju lahko razvije svoje lastne sposobnosti. Otroke ščitijo pred prezgodnjo intelektualizacijo in se držijo nenapisanega pravila »Vse ob svojem (pravem) času«.

Vzgojni koncepti waldorske pedagogike so: krepitev otrokove samozavesti, optimistično reševanje težav, sposobnost odločanja v novih, neznanih situacijah, ohranjanje zdrave radovednosti in odprtosti, občutek za soljudi in okolje ter zaščita pred medijsko izpostavljenostjo. »Otrok naj razvija svojo iniciativnost in vedoželjnost. Ni bistvo življenja, da se težavam in tveganjem izogibamo, ampak da se znamo z njimi soočiti, to pa pomeni tudi vseživljenjsko učenje,« pove Grobelškova.

OD ZAČETKA DVA TUJA JEZIKA

V waldorfski šoli, v kateri nihče ne zaostane, poleg vsem obveznim predmetom iz državne šole več časa namenjajo umetniškim predmetom (slikanje, ples, igranje glasbila), otroci pripravljajo gledališke predstave in glasbene nastope, krepijo ročne spretnosti, pripravljajo različne projekte. Skozi vso osnovno šolo se zvrsti kar 17 šol v naravi in ekskurzij.

Od začetka šolanja se otroci učijo tudi dva tuja jezika: angleščino in nemščino. Če je le mogoče, jih skozi devetletko vodi isti razrednik, ki seveda ne poučuje vseh predmetov. Že v prvem razredu imajo namreč predmetni pouk. »A tak razrednik je lažje dobra opora otroku in vse bolj obremenjenim staršem. Odnos učitelj – otrok – starši je zelo pomemben in treba je sodelovati. V našo šolo ne sprejmemo otroka, če se eden od staršev s tem ne strinja,« pove Kordiš.

NI OCENJEVANJA

V waldorfski šoli je drugačno tudi ocenjevanje. Vso osnovno šolo je opisno, a zato otroci niso manj motivirani za učenje, kot bi kdo mislil. V pisni oceni učitelj poda skupno oceno z upoštevanjem vseh individualnih sposobnosti in otrokovega napredka. Za potrebe druge šole se pisne ocene lahko prevedejo v številčne. Prehodi v druge oblike izobraževanja so namreč mogoči skladno z veljavnimi zakoni.

Otroci po devetletki v waldorfski šoli lahko nadaljujejo srednješolsko izobraževanje kjer koli, lahko pa seveda tudi na njihovi gimnaziji. Kordiš pove, da so zadnjih sedem let na maturi 100-odstotno uspešni. Nekdanje učence waldorskih šol je mogoče srečevati v vseh poklicih.

DOLGO BREZ NALOG

Posebnost waldorfske šole je tudi, da v prvih treh letih šolanja otroci niso obremenjeni z domačimi nalogami. Ko pa se v četrtem razredu začno vsakodnevno pojavljati, se učitelj pri tem trudi posredovati učencem zavest, da domače naloge delajo za to, da učno snov dodelajo in da to počno tudi njemu na ljubo.

»Na tak način lahko odraščajoči otrok razvije takšen odnos do dela, da mu to ne predstavlja nekega nujnega zla, ampak da z delom lahko nekaj postaneš in da navsezadnje se z njim tudi preživljaš. To pa je motivacija za učenje,« je prepričana Grobelškova.

Kot pravijo sogovorniki, bi bilo napačno dobiti vtis, da se na waldorfskih šolah otroci samo »veselo igrajo«. Učenje je seveda napor, a motivi so tu drugačni: ne biti najboljši, ampak učenje za življenje, zaradi njih samih, zaradi stvari samih.

Trudijo se jim vzgojiti čut do sočloveka, da jim ni vseeno za skupnost. »Učni načrt sloni na tem, da podpira vsestranski psihofizični razvoj otroka, da bolj upošteva njegove individualne posebnosti. Ni vse po nekih merilih, pričakovanjih,« poudari Iztok Kordiš, Grobelškova pa doda: »Mi smo pravzaprav šola, ki ceni in gradi na izkušnjah in vrednotah preteklosti, ki jih v današnjem času še kako potrebujemo.«

ŠOLNINA 150 EVROV

V waldorfski šoli poudarjajo še, da nikakor ne želijo biti elitna šola, torej šola le za bogate, a tu šolanje le ni zastonj. No, saj pravzaprav ni niti v državni šoli, kajne?

Država jim odmerja skoraj enaka sredstva kot drugim osnovnih šolam, starši pa morajo prispevati razliko do dejanskih stroškov izvedbe programa ter ustrezne opreme učilnic in materiala. Kot pove Kordiš, je mesečna šolnina za otroka okoli 150 evrov, a otroci ne potrebujejo nobenih potrebščin, učenikov ali delovnih zvezkov. Te dobijo v šoli oz. si učbenike ustvarjajo kar sami z zapiski. Menda so nekateri prav vzorni. Pri šolnini upoštevajo tudi socialno načelo, tako da finančni razlog ni tisti, zaradi katerega se nekdo ne bi mogel vpisati v waldorfsko šolo.

Članek je bil objavljen v 9. številki Dolenjskega lista 2. marca 2023

Lidija Markelj