DL: Bobrov vse več, težav pa tudi - Ogrožajo cesto in mostiček

1.5.2023 | 18:40

Bober je naš največji glodavec, zaščitena živalska vrsta rečnih ekosistemov, ki s podiranjem vegetacije za gradnjo jezov in z erodiranjem brežin povečuje naravno pestrost habitatov.

Tako bi bobre predstavili naravoslovci. Čisto kaj drugega bi o njih povedali kmetje in lastniki, ki imajo svoje njive in nepremičnine ob potokih in rekah, kjer bobri, ki so se v zadnjem času pri nas zelo namnožili, domujejo in povzročajo škodo: podirajo drevesa, gradijo jezove in zadržujejo vodo, zaradi česar se udirajo brežine in tudi ceste. Vse bolj je aktualno vprašanje, kako sobivati z njimi.

Krajani Šmarjeških Toplic oz. Zgornjih Toplic, kot rečejo naselju, se že dve leti ukvarjajo s težavami zaradi bobrov v potoku Toplica pod vasjo. Bobrov je vse več, kar se vidi po vse več podrtih drevesih ob potoku in na obrežju, že nekaj časa pa je v nevarnosti celo cesta oz. mostiček prek potoka, ki vodi do njihovih domov. Družina bobrov je namreč ob bobrišču kakih 50 metrov pred mostom zgradila jez, visok okoli 80 centimetrov, za katerim se ustvarja akumulacija, ki delno zaliva tudi prepust pod lokalno cesto.

TAKOJ NOV JEZ

Kot pove krajan Šmarjeških Toplic Damjan Cvetan, tudi občinski svetnik, voda spodjeda cesto oz. brežino, cevi so zadelane z raznim materialom in problematika postaja resna. O teh težavah so lani obvestili občino Šmarješke Toplice. Župan in podžupan, Marjan Hribar in Franc Anderlič, sta si stanje na terenu ogledala in pomoč so začeli iskati pri raznih ustanovah.

Delavci CGP Novo mesto so cesto zavarovali z opozorilnimi znaki in jez odstranili. A rešitev je bila kratkega veka. »Že naslednje jutro so bobri začeli nanašati nove palice in čez teden ali dva je bil postavljen nov velik jez. Pretok vode je spet slab, skratka, treba je najti neko dolgoročno rešitev, saj nas vse skrbi, kaj se bo zgodilo ob takem nadaljevanju,« pove župan Marjan Hribar.

ŠTIMFELJ OŠKODOVAN

Rezultate dela bobrov že dlje časa zaskrbljeno opazuje Ignac Štimfelj, ki ima domačijo prav nad potokom v Šmarjeških Toplicah, blizu problematičnega jezu. Bobri so mu povzročili veliko škode.

»Z ženo sva pred dvajsetimi leti na bližnji travnik pod hišo nasadila okoli sto mladih javorov in sto jesenov. Od njih jih je ostalo mogoče deset odstotkov, vse drugo pa so uničili bobri. Debla so preglodana in podrta, v glavnem smo jih pospravili za drva, čeprav so bila mišljena za prodajo,« pripoveduje Štimfelj in omeni še ničkoliko uničenih jabolk in drugega sadja ter škodo z manjšim ribnikom pod hišo, v katerem so gojili okoli sto postrvi. Ni jih več, ves spodnji del je bil namreč poplavljen in tako bo verjetno še večkrat. »Skratka, ob deževju imamo tu Ljubljansko barje.«

VSAJ 20 JIH JE

Štimfelj ocenjuje, da je na območju potoka Toplica vsaj 20 bobrov. »Podnevi so skriti, a v mraku je drugače. Ob polni luni sem jih opazoval z daljnogledom in videl polno premikajočih se svetlečih oči. Naš pes tako laja, saj jih čuti pa tudi sliši se jih. Tekajo tudi po bregu in napadajo drevesa – saj se vidi, koliko je podrtega drevja, ni pomembno, ali je to vrba, gaber, hrast … Včasih je bilo to območje čisto zaraščeno,« pripoveduje Štimfelj.

ZAŠČITA VPRAŠLJIVA

Sogovornika, ki vesta, da so bobri problem še marsikje po Dolenjskem in v Posavju, razmišljata, da če so nekoč obstajali razlogi, da so postali zaščiteni, mogoče zdaj ni več tako. Seljenje bobrov ob potokih – takšnih rešitev se menda marsikje poslužujejo – tudi niso prava pot, »saj se tako le prenašajo problemi nekam drugam,« menita.

Mogoče bo morala kaj reči tudi stroka, saj če se odstreli toliko in toliko medvedov in volkov, je mogoče treba na nek tak način omejiti tudi to živalsko vrsto, ki se je očitno preveč razmnožila v zadnjih letih, je bilo o problematiki slišati na občinski seji v Šmarjeških Toplicah. »Mogoče tudi ne bi bilo narobe, da bi se povezalo več občin s takimi problemi in bi nam na ustreznih ustanovah prej prisluhnili,« je dejal svetnik Simon Štukelj.

NAČRT ZA UPRAVLJANJE BOBRA

A naravovarstveniki opozarjajo, da morajo biti ljudje strpni do bobrov, da se ne bi ponovila zgodba iz preteklosti, ko so pri nas izumrli. Ohranitev bobrov pomeni tudi ohranitev narave in rečnih ekosistemov.

Kot pove biolog in naravovarstvenik Andrej Hudoklin z novomeške območne enote Zavoda za varstvo narave, je zavod že pred nekaj leti pripravil strokovne podlage za načrt ohranjanja trajnostnega upravljanja bobra v Sloveniji. »A aktivnosti so na ministrstvu zastale. Zakaj, nismo seznanjeni,« pove.

Načrt je večplasten: od izobraževanja in ozaveščanja javnosti, sprememb in dopolnitev obstoječega odškodninskega sistema, uveljavljanja različnih načinov zaščite premoženja pred bobrom do predlogov sprememb obstoječih praks upravljanja obrežnega prostora. »Predlog je povzet po trenutno najuspešnejšem bavarskem zgledu, ki je od države ustrezno finančno podprt, konflikte na terenu pa tekoče rešuje posebna intervencijska ekipa,« pojasni Hudoklin.

NA TERENU

Glede šmarješkega primera pove, da so si že lani januarja s predstavniki VGP Novo mesto, koncesionarjem za izvajanje vodnogospodarskih del, ki jih načrtuje Direkcija za vode, Sektor območja spodnje Save, ogledali problematično lokacijo zaradi sanacije stanja.

»Svetovali smo, da se jez nekoliko zniža, predvsem pa, da se ga prebode s cevnim prepustom, ki učinkovito zniža nivo gladine za jezom, tudi za 40 centimetrov. Podoben problem je lani na ta način VGP rešil na primer na Žerjavinskem potoku,« pove.

REŠITEV ZNANA

Na Direkciji za vode povedo, da je koncesionar na Ministrstvo za naravne vire in prostor že poslal vlogo za poseg v bobrovo strukturo.

»Ministrstvo bo odločalo skladno z veljavno zakonodajo. Po pridobitvi ustreznega dovoljenja bodo izvajalci predvidoma znižali višino jezu in vgradili 'natego', s katero se uravnava višina vode nad jezom. Vsa dela bodo izvedena v sodelovanju z Zavodom za varstvo narave,« pravijo.

BOBROV VSE VEČ

Obenem povedo, da je bober na območju spodnje Save prisoten na skoraj vseh vodotokih, razen na Temenici v občinah Mirna Peč in Trebnje. Ker gre za zavarovano živalsko vrsto in ker nima naravnega sovražnika, se je številčno res že močno okrepil. Njegov življenjski prostor se širi in najdemo ga v naseljih ter njihovi bližnji okolici.

Zavedajo se, da je bober v urbani in kmetijski krajini za lastnike zemljišč lahko problematičen, a »kljub temu se v veliko primerih najdejo rešitve, ustrezne za bobra in lastnike zemljišč. Zadnjim na terenu s strokovnim znanjem pri reševanju posledic delovanja bobra svetuje tudi Zavod za varstvo narave.«

Med rešitvami omenjajo projekt Živeti z bobrom, mokrišči in s podnebnimi spremembami – LIFE Bober. V praksi pa se je za edini primeren način varovanja premoženja za drevje in poljščine izkazalo le ograjevanje z mrežo.

ŠKODE VSE VEČ

Naraščanje problematike z bobri opažajo tudi na Zavodu za gozdove, OE Novo mesto. Po njihovi oceni se obseg škode zaradi bobra iz leta v leto povečuje, kar pa podatki o ocenjenih škodah ne izkazujejo tako očitno.

»Menimo, da oškodovanci večinoma ne prijavljajo škodnih primerov – deloma zaradi nepoznavanja pravic, ki jim pripadajo, in deloma zaradi dejstva, da je večina škodnih objektov glede na določila pravilnika neustrezno varovana,« pove vodja odseka za gozdne živali in lovstvo Marjan Kumelj.

Lani so npr. prejeli 18 primerov škod, ki jih je povzročil bober, pri katerih je bila ocenjena škoda v višini 3.760 evrov; leta 2021 je bilo 15 primerov (1.783 evrov), leta 2020 16 primerov (1.942 evrov), leta 2019 pa 11 primerov (1.364 evrov).

KAKO DO ODŠKODNINE?

Kumelj pove, da mora oškodovanec za uveljavljanje odškodnine prijaviti škodo v treh dneh od dneva, ko jo je opazil (s pisno ali z ustno prijavo na OE ali pooblaščencu za cenitev škode od zavarovanih živalskih vrst). Pooblaščenec v dveh dneh od prijave opravi ogled ter sestavi zapisnik in sporazum o določitvi višine odškodnine. Za izplačilo odškodnine pa je odgovorno ministrstvo, pristojno za okolje in prostor.

Ignac Štimfelj iz Šmarjeških Toplic, ki je imel svoje drevje ograjeno z električnim pastirjem, je škodo zaradi bobrov lani prijavil, a si ne obeta veliko. »Če že bo kaj, to izplačujejo ob koncu leta za leto nazaj, so mi povedali,« razočarano pove Štimfelj.

Članek je bil objavljen v 9. številki Dolenjskega lista 2. marca 2023

Besedilo in foto: Lidija Markelj