DL: Mednarodno leto prosa - Odporno žito, ki preprečuje lakoto

16.3.2023 | 10:50

Afrika s 55 odstotki in Azija z 41 odstotki sta največji pridelovalki prosa.

Generalna skupščina OZN je leto 2023 razglasila za mednarodno leto prosa – Ena izmed alternativnih poljščin

Na pobudo Indije in Nigerije ter s podporo Agencije Združenih narodov za hrano in kmetijstvo (FAO) ter drugih držav z vsega sveta je Generalna skupščina Organizacije Združenih narodov (OZN) marca 2021 leto 2023 razglasila za mednarodno leto prosa. Dogodek ob odprtju mednarodnega leta prosa 2023 je potekal v začetku decembra lani na sedežu FAO v Rimu, ključno sporočilo dogodka pa je bilo, da je proso odporno žito, ki preprečuje lakoto in zagotavlja pomembna hranila za zdravje in razvoj ljudi, prav tako pa je tudi ena izmed alternativnih poljščin za spremembo setvene sestave v smeri prilagajanja na zahtevnejše rastne pogoje.

V letih, ko se spoprijemamo s sušo in z visokimi temperaturami, v ospredje spet prihajajo poljščine, ki lahko preživijo v ekstremnih razmerah. Ena izmed najboljših je proso, saj ni občutljivo za vrsto tal; odporno je proti suši in visoki temperaturi ter ima kratko rastno dobo – le okoli 100 dni. Poleg tega lahko nadomesti tudi posevke, ki spomladi propadejo zaradi pozebe.

Proso spada med starodavna žita, ki so imela pomembno vlogo pri zagotavljanju prehranske varnosti in ki so del tradicije številnih domorodskih kultur. Bilo je med prvimi žiti, ki je bilo vzgojeno in so ga uporabljali kot osnovno živilo milijoni ljudi v Aziji in podsaharski Afriki. Na svetovni ravni sta prav Afrika s 55 odstotki in Azija z 41 odstotki največji pridelovalki prosa. Evropa pridela tri odstotke globalne proizvodnje prosa, Severna Amerika pa le en odstotek.

V Sloveniji je bila prosena kaša vsakdanja jed vsaj pet stoletij – od srednjega veka naprej. Največ prosa so pridelovali na Gorenjskem, ki naj bi jo zato tudi imenovali kar Kašarija, prebivalce pa Kašarje, ter v Prekmurju. V zadnjem stoletju so proso na poljih in krožnikih zamenjala druga žita (pšenica, ječmen in koruza), močno pa se je uveljavil tudi krompir. Od nekoč pogostih jedi iz prosa, ki so jih obogatili z dodatki doma pridelane zelenjave ali mesa, je še danes v kulinariki prisotna mlečna kaša. Ker se v zadnjih letih vedno bolj zavedamo zdravega načina prehranjevanja in do narave prijazne pridelave poljščin, tudi proso doživlja renesanso. Leta 2021 je bilo v Sloveniji s prosom posejanih 418 hektarjev njiv, kar je bilo za 62 hektarjev več kot leta 2020, pridelanega pa je bilo 520 ton prosa, kar je 25 ton več kot leto prej.

Članek je bil objavljen v 2. številki Dolenjskega lista 12.  januarja 2023

Mojca Leskovšek Svete