DL: Usoda človeštva - Leta 2028 bo šlo vse v …

17.12.2022 | 18:15

Avtor komentarja Igor Vidmar

Zdaj oljke so rodile, prijatli, olje nam grenko … (F. Prešeren, 2022)
Nekemu Kostanjevičanu je padlo na pamet, da je zasadil oljko, mogoče najbolj značilno drevo obal Sredozemlja, ki v celinski Evropi, na obalah nekega že zdavnaj izginulega morja, po nobeni teoriji ne bi smelo uspevati. Pa se je drevesce prijelo in po par letih prav nič ne kaže, da mu tukajšnja klima ne bi prijala.

Kralj cvička na Trški gori med kraljevino, žametovko, rizling in frankinjo sadi merlot. To je rdeča sorta vinske trte, ki je med drugim do tretjinsko zastopana tudi v vsakem bordojcu; njegova domovina je okolica Bordeauxa v Franciji in dobro uspeva v toplih in suhih krajih, v Sloveniji pa do zdaj le v primorskem vinorodnem okolišu, kamor Trška gora nad Novim mesto prav gotovo ne sodi. A znani novomeški vinar pravi, da je na Trški gori danes tako podnebje, kot je bilo na Krasu pred tridesetimi leti.

Lani so se veje figovih dreves na Trški gori šibile od sladkih sadežev, letos sadeži lomijo veje kakijevih dreves po vsej Dolenjski. Figa je rastlina tropskega in subtropskega podnebja in je bila v preteklosti sestavni del prehrane v Mezopotamiji, Palestini, Egiptu, Grčiji in v Rimu. Kaj je kaki, se nam, Dolenjcem, če se nismo kdaj jeseni po naključju znašli v Strunjanu, ni niti sanjalo, kaj šele da bi ta kičasti sadež lahko videli šopiriti se doma na sosedovem vrtu, na katerem so do zdaj kraljevale jablane in hruške pa kakšna češnja, sliva ali celo breskev.

Če želimo, da nam uspejo pridelki, ki so v preteklosti na naših tleh uspevali brez kakšne posebne nege, jih je danes treba namakati in zalivati, sicer od njih ostanejo le posušena stebelca. Pred petdesetimi leti je bil prvi dan šole tudi zadnji dan, ko smo novomeški šolarji lahko zjutraj oblekli kratke hlače, prvega novembra pa smo pihalno godbo pri spomeniku padlim partizanom poslušali že ob prvem sneženju. Danes se na ta dan še vedno sprehajamo naokrog v kratkih hlačah in le za na pokopališče iz pietete do pokojnih oblečemo dolge.

Da se podnebje spreminja, da se vse skupaj greje in da vse to ni dobro, je očitno; na to nas spomnita koledar in termometer, na to nas opozarjajo rastline. V bitko s podnebnimi spremembami bi morali iti z vsem orožjem, z vsemi topovi, tudi največjimi. In kot opozarja klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, tudi to ni dovolj. Spremembe so se zgodile, kljub še takšnemu trudu, da bi jih preprečili, pa stvar ne bo šla nazaj, vsaj v času našega življenja in življenja naših potomcev ne. Podnebne spremembe lahko najprej upočasnimo, potem ustavimo in nato molimo, da bi šlo vse skupaj nazaj. Preden se to zgodi, pa se bo treba prilagoditi temu, kar imamo. Prilagoditi? Prilagoditi! Prilagoditi nekako tako, kot se prilagaja vinogradnik na Trški gori z merlotom in Kostanjevičan z oljko.

Ali pa tudi ne. Rešitev je tudi, da verjamemo. Da verjamemo tistemu, čemur želimo verjeti. Na primer pismu, ki je pred dnevi zaokrožilo po medmrežju. Neka gospodična nam sporoča, da so končno razkriti pravi vzroki in posledice podnebnih sprememb. Pravi, da je konec človeštva zelo blizu, da bo vsega konec v nekaj letih in da za to sploh ni kriv človek. »Znana skupina elitistov iz Rotary International Cluba je naročila poročilo o tej temi. Poročilo so pripravili neodvisni strokovnjaki izključno za potrebe tega kluba … V poročilu strokovnjakov sta uradni vzrok podnebnih sprememb, CO2, in antropogeni vzrok teh sprememb v celoti zavrnjena. Človek nima nič z njimi. Vzrok podnebnih sprememb so velike spremembe v strukturi Zemljinega jedra /…/. Matematični model je dokazal, da bo že leta 2028 življenje na Zemlji dobesedno nevzdržno, leta 2036 pa bo zemeljska litosferska skorja popustila pred ogromnim pritiskom magme iz globin Zemlje in magma bo z vso silo planila na površje. Zaradi velikih eksplozij bo skorja razpadla /…/, kar bo vodilo do konca človeštva.«

Torej. Ne sekirajte se več, da bomo z vračanjem pridobivanja elektrike na premog zaradi energetske krize in vojne v Ukrajini uničili okolje in tako segreli podnebja, da naši zanamci ne bodo mogli več živeti na tem planetu. To se bo zgodilo že v naslednjih letih, tudi če bomo naivno verjeli vsem svarilom in napotkom znanstvenikov, klimatologov, biologov in naravovarstvenikov. Ni vam treba imeti slabe vesti, če imate na krožniku ogromen goveji zrezek, saj govedoreja prav nič ne vpliva na podnebne spremembe tako kot vaš dvotonski terenec, s katerim otroka vozite v vrtec, ne. Lahko prenehate z zdravo prehrano in vsakodnevno telovadbo, s katero se trudite podaljšati življenje. Mirno se lahko predate hedonizmu, saj bo tako in tako leta 2028 šlo vse v …

Članek je bil objavljen v 44. številki Dolenjskega lista 3. novembra 2022

Igor Vidmar