DL: OŠ Milke Šobar Nataše -  Prostorska stiska je že zelo moteča

22.11.2022 | 12:10

V razredu: Lana, Klemen, Danijel, Laren, Sašo in Klemen (Foto: M. G.)

Učencev trikrat več kot pred 15 leti, raztreseni so na štirih lokacijah – Ravnatelj Matjaž Barič je po treh mandatih četrtega letos prevzel le kot vršilec dolžnosti – Občina vlaga v šolo, a počasi in s precej zamude

Osnovna šola Milke Šobar Nataše, šola za otroke s posebnimi potrebami, je bila po sklepu občinske skupščine Črnomelj ustanovljena leta 1972. Stavba, v kateri od takrat poteka pouk in je bila seveda primerna za tiste čase, je bila sezidana dve leti prej. V zadnjih treh petletnih mandatih je šolo vodil Matjaž Barič, od letošnje pomladi kot vršilec dolžnosti ravnatelja.

Šola, ki jo obiskujejo tudi učenci iz občin Metlika in Semič, ves čas dosega ciljno zastavljene uspehe bodisi pri vzgojno-izobraževalnem delu bodisi pri projektih in na tekmovanjih. Največ pa šteje to, da doslej niso imeli prav nobenih pritožb staršev ali pristojnih, pravi v. d. ravnatelja.

Šolo obiskuje 80 otrok, ki se seveda nekoliko razlikujejo od vrstnikov in potrebujejo večjo skrb in drugačen vzgojni pristop, pa tudi pričakovanja staršev so drugačna kot sicer. Šolske klopi guli tudi 29 romskih otrok, ti so se prav lepo vključili v učni proces, predvsem pa napredujejo pri vzgoji, ki ji Barič daje velik poudarek.

»Seveda brez izobraževanja ni napredovanja, a vzgoja in socializacija sta tisti, ki zahtevata vztrajnost, potrpežljivost in predvsem tehtno prenašanje praktičnega znanja in tudi vedenja vseh nas, saj vpisujemo otroke, ki imajo težave na vseh področjih. To nam, 51 visoko izobraženim zaposlenim, kar lepo uspeva,« ocenjuje Barič.

V. d. ravnatelja Matjaž Barič (Foto: M. G.)

Vpeti v okolje, tudi mednarodno

Šolarji zelo dejavno sodelujejo z belokranjskimi vrtci, osnovnimi šolami, Srednjo šolo Črnomelj, Rdečim križem, Mladinskim centrom, rokometnim klubom itd. »Nekdo mi je nekoč dejal, da je domet naših učencev trgovina v Novem mestu ali tržnica v Karlovcu, kar seveda ni res. Seveda gremo onstran Gorjancev in Kolpe, enako radi pa tudi daleč od šole obiščemo kakšno tekmo, koncert ali predstavo in pozimi smučamo,« spomni Barič na raznoliko vsebino prostočasnih dejavnosti.

Del teh so tudi mednarodni projekti, zaradi katerih je, tako pravi v. d. ravnatelja, nekoč malce dobil po nosu, češ, zakaj tako tesno povezovanje z balkanskimi mesti. Stike je skušal navezati tudi z nekim krajem v Angliji, vendar od tam ni bilo odziva, prav tako ne iz Švedske. Zanje so očitno premajhni. Druga težava pa je, da njihovi učenci ne govorijo tujega jezika, medtem ko se z vrstniki iz Zagreba, Varaždina, Tuzle, Niša ali Beograda vendarle veliko lažje sporazumevajo. Še posebej so ponosni na organizacijo mednarodno uveljavljenega projekta S-factor in festivala Igraj se z nami, pa tudi na širjenje prepoznavnosti ljudi s posebnimi potrebami v širšem slovenskem in mednarodnem prostoru.

Najslabše razmere v občini

Ko je Barič pred 15 leti prevzel službo ravnatelja, je imela šola 27 učencev. Danes jih je trikrat več in spoprijemajo se s prostorsko stisko. To in po njegovih besedah »nekoliko drugačen pogled občine na razvoj šole« sta razloga, da javni zavod zdaj vodi le kot vršilec dolžnosti ravnatelja. Kot pravi, imajo med vsemi izobraževalnimi ustanovami v občini daleč najslabše razmere za delo, saj so edini, ki pouk izvajajo na štirih krajih: v matični šoli, v športni dvorani OŠ Mirana Jarca ter v prvem in tretjem nadstropju nekdanjega dijaškega doma. Ravno v tej stavbi so si želeli urediti dnevni center za učence, saj bo med njimi čedalje več takih, ko bodo iz različnih razlogov postali breme staršem. V stavbi bi bil tudi hostel, ki bi ga, tako kot v Ljubljani, vodili učenci. A podpore za to ni dobil.

Lani jim je občina obljubila ureditev varne poti do šole, ureditev invalidskih sanitarij – imajo sedem gibalno oviranih učencev – in statično obnovo nekdanjega dijaškega doma. A potreb je še veliko več. Šola nima ne športne dvorane, ne jedilnice, ne zadostnih učilnic in zunanjih igral. Prav tako nimajo specialnih učilnic in prostorov za izvajanje individualne pomoči. Vse te pomanjkljivosti zelo motijo izobraževalni proces, opozarja v. d. ravnatelja. 

Je pa občina v lanskem šolskem letu primaknila denar za nakup stroja za ribanje tal, snežne freze, pihalnika listja, tabličnega računalnika, baterijskih škarij, arhivskih kovinskih omar ter za nakup in montažo LED-panelov. Med drugim je financirala tudi projekt idejne zasnove prenove nekdanjega dijaškega doma, so nam glede omenjenih pomanjkljivosti odgovorili z Občine Črnomelj. 

»Občina Črnomelj je trenutno v velikem naložbenem ciklu v predšolski in šolski vzgoji, saj poleg prenove stavbe nekdanjega dijaškega doma gradi še 14-oddelčni vrtec in novo, največjo osnovno šolo v občini, OŠ Loka, ter prizidek k OŠ Dragatuš,« so zapisali v občinski upravi. Dodajajo, da bo še letos končana obnova prvega nadstropja v dijaškem domu, vključno s sanitarijami, tudi tistimi za invalide. Potrebne prostore bo občina urejala tudi v prihodnjih letih, obljubljajo.

Članek je bil objavljen v 39. številki Dolenjskega lista 29. septembra 2022

M. Glavonjić