DL: Naročnik meseca Alojz Jordan - ''Dolenjc'' je pri hiši že 58 let

14.11.2022 | 13:15

Alojz Jordan je zvest bralec Dolenjskega lista. (Foto: M. Ž.)

Pri Jordanovih iz Jurke vasi je Dolenjski list zvesti četrtkov prijatelj že od leta 1964 in bo, kot sta dejala zakonca Alojz in Minka, to ostal tudi v prihodnje. Sprva je bila nanj naročena Alojzova teta Marija Lasič, pri kateri je odraščal in na njeni domačiji tudi ostal, kasneje pa so ga prenesli na njegovo ime.

Alojza je žreb določil za naročnika meseca septembra in bo tri mesece brezplačno prejemal Čvek v križankah. Nagrade, ki si jo je izbral, je vesel, čeravno sam križank ne rešuje prav pogosto, zato pa je nad njimi navdušena njegova vnukinja.

Pravi, da je Dolenjski list res družinski časopis, saj ga prebirajo prav vsi. Če je doma, ko ga prinese poštar, ga takoj v roke vzame sam, nato soproga Minka, kasneje pa še hči, ko pride iz službe. »Najprej si preberem male oglase, da vidim, kaj kdo ponuja, in osmrtnice. Saj veste, sem v tistih letih, ko ne prizanaša mojim vrstnikom,« pristavi sicer čil in energičen 74-letnik. Pri srcu mu je tudi rubrika Halo, tukaj bralec Dolenjca, za katero pravi, da je res izvrstna rubrika, ki neposredno povezuje ljudi in časopis. Na četrtkov dežurni telefon sam še ni poklical, a če ga bo kaj posebno žulilo, bomo dobili tudi njegov klic.

Pozorno prebere tudi »kriminalno« stran, žalosti ga, ko vidi, česa vse se lotijo nepridipravi, pa prispevke iz domače straške občine in sosednje novomeške, saj so včasih bili del nje. »Dobre so tudi zgodbe, ki jih prinašajo Dolenjske novice, in zanimivosti. Seveda ne smem pozabiti na Živo, vašo prilogo, v njej vedno z veseljem pogledamo, kaj v kuhinji pripravijo vaši bralci. Žena se je po objavljenih receptih lotila priprave že kar nekaj jedi in vedno ji je uspelo,« svojo boljšo polovico pohvali Alojz, ki vsega, kar prinaša »Dolenjc«, ne prebere naenkrat. Njegov najljubši čas za branje je po kosilu, saj je dela vedno dovolj. »Nekateri gredo počivat, jaz pa sedem za mizo in razgrnem časopis. Kakšno zanimivo stvar Minki preberem tudi na glas in potem še kakšno rečeva o tej temi.«

MANJŠA KMETIJA

Jordanovi imajo manjšo kmetijo, na 30 arih posejejo koruzo, na 30 ječmen, na 10 arih pa posadijo krompir. Poleg tega je tu še vrt in več toplih gred z vso mogočo zelenjavo, tako da so, kar se poljščin in zelenjave tiče, samooskrbni. »Pravzaprav lahko vsak, če želi in ima nekaj zemlje, marsikaj pridela doma, a nekateri vseeno pravijo, da se jim to ne izplača. Res pa je, da moraš imeti voljo in čas,« pristavi.

Zase redijo tudi prašiča in imajo nekaj kokoši, tako da imajo domača jajca. »Ženske pri hiši rade pečejo, so prave mojstrice in s sladkimi dobrotami razveselijo celotno družino, pa tudi sosede in prijatelje,« zadovoljno pove upokojenec, ki mu dela tudi zdaj ne manjka. Do upokojitve je delal v straškem Novolesu, prav tako tudi njegova Minka, le da je ona pred vstopom v zasluženi pokoj, potem ko se je končala zgodba nekoč uspešnega pohištvenega podjetja, ki je dajalo kruh številnim družinam, bila še dve leti na čakanju.

Alojz Jordan pove še, da radi obiskujejo slovenske hribe in odidejo za kak dan v toplice, kakšnih večjih ali daljših popotovanj pa se ne lotevajo.

Članek je bil objavljen v 38. številki Dolenjskega lista 22. septembra 2022

M. Žnidaršič