Denarnice kupcev vse tanjše, dobiček trgovcev pa vse večji

11.11.2022 | 14:40

Zaposleni v Tušu so zahtevali dvig osnovne plače za prodajalke in skladiščnike. (Foto: STA)

Življenjski stroški so se v obdobju, odkar je svet v primežu epidemije koronavirusa in ukrajinske vojne, občutno dvignili. Od letošnje pomladi, ko se je začela vojna, so nekatere cene poletele v nebo.

Če navedemo samo nekaj primerov iz prakse. Še ne tako dolgo nazaj smo 250-gramsko maslo kupovali za evro in pol, danes ga pod tri evre skoraj ne dobimo. Cena za liter najcenejšega mleka je lep čas vztrajala pri 60 centih, danes je okoli evra. Enako je s toaletnim papirjem, ki smo ga v Hoferju kupovali za 2,8 evra, pred kratkim je cena poskočila na skoraj štiri evre. Cena za pol kilograma mlete kave Barcaffe v Mercatorju je bila 5,5 evra, danes je skoraj sedem evrov. Da o sončničnem olju in sladkorju niti ne govorimo. Kilograma sladkorja danes pod 1,3 evra skoraj ni mogoče kupiti (dolgo so bile cene okoli 60 do 70 centov za kilogram). Cene sončničnega olja so od 2,6 evra navzgor. Še lani decembra je bila cena za pet litrov olja v Hoferju osem evrov, torej 1,6 evra za liter. Zneski cen niso navedeni do centa natančno, povzeti so iz nakupovalnih izkušenj kupca, ki v glavnem nakupuje v Hoferju in Mercatorju.

Glede na rast cen in splošno draginjo so se prodajni izdelki in živila verjetno podobno podražili tudi pri drugih trgovcih. Medtem ko po eni strani spremljamo izkušnjo gospodinjstva in njegove življenjske stroške, smo po drugi pobrskali za podatki o poslovanju največjih živilskih trgovcev. Koliko prihodkov ti ustvarijo izključno s prehrambnimi izdelki, ni mogoče navesti, saj vsi prodajajo še vrsto drugih izdelkov za gospodinjstvo, tekstil in obutev, male gospodinjske aparate, tehnično blago, nekateri gradbeni material in delovne stroje.

Mercatorjevi prihodki 2,2 milijarde evrov

Trgovci, sodeč po rezultatih poslovanja, krize ne občutijo. Vsi beležijo rast prihodkov in ustvarjajo dobičke. (Dreamstime)

Največ denarja gre letno skozi blagajne najboljšega soseda, ki je prav te dni ponovno na lastniškem prepihu. Mercator že dolgo ni več slovenski. Pred osmimi leti ga je kupil Agrokor, ta po končani likvidaciji danes ne obstaja več. Lani aprila se je lastništvo nekoč državne trgovske družbe konsolidiralo v rokah skupine Fortenova, danes naj bi bili za njen nakup zainteresirani Arabci. Po podatkih iz poslovnega poročila so v Mercatorju lani na ravni poslovne skupine ustvarili 2,2 milijarde evrov prihodkov, od tega Poslovni sistem Mercator 1,2 milijarde evrov. Prihodki so v primerjavi z letom prej zrasli za 1,6 odstotka, čisti dobiček je znašal 3,9 milijona evrov brez upoštevanja izgub iz prevrednotenja naložbenih nepremičnin, ki niso rezultat rednega poslovanja.

Spar v dveh letih prihodke povišal za 115 milijonov evrov

Spar Slovenija je s 751 milijonov evrov prihodkov v predkoronskem letu 2019 prišel na lanskih 866 milijonov evrov, v dveh letih so torej prihodki zrasli za 115 milijonov evrov. V koronskem obdobju je zrastel tudi ustvarjeni dobiček. Lani, če ga primerjamo z letom 2018, so ga več kot podvojili. Leta 2018 je Spar v Sloveniji pridelal 7,5 milijona evrov dobička, leta 2020 10,5 in lani 16,6 milijona evrov.

Tudi Hoferjeva prodaja zrasla za sto milijonov evrov

Ob lanskih 592 milijonih evrov od prodaje se z lepim dobičkom lahko pohvali tudi diskontni prodajalec Hofer. Ta je lani znašal 92 milijonov evrov, a je treba upoštevati, da so v podjetju knjižili za 84 milijonov evrov prevrednotovalnih poslovnih prihodkov. Dobiček v preteklih letih ni bil tako visok, kljub temu pa zelo lep. V prvem koronskem letu 2020 je Hofer v Sloveniji beležil 573 milijonov evrov prihodkov od prodaje in 27 milijonov evrov dobička. V štirih letih (2018–2021) so prihodke dvignili za sto milijonov evrov. Leta 2018 so poslovno leto sklenili s 16,8, leta 2019 pa s 6,8 milijona evrov dobička.

Lidl lani s 16 milijoni evrov dobička

Prihodki drugega tujega diskontnega trgovca Lidl so v primerjavi s Hoferjem nekoliko nižji, predlani so na ravni Skupine Lidl Slovenija znašali 450 milijonov evrov, dobiček pa 16 milijonov evrov (podatki za lansko leto v bazi Ajpes še niso objavljeni). Povprečni letni dobiček Skupine Lidl Slovenija se je v obdobju med letoma 2017 in 2019 gibal med 10 in 11 milijoni evrov.

Milijonski dobiček tudi v Tušu in Jagru

Trgovine Tuš so lani in predlani glede na podatke v poslovnih poročilih ustvarile enako prometa, letno 455 milijonov evrov, lanski dobiček je znašal 4,5 milijona evrov. Prihodki Tuša so bili v preteklih letih sicer višji, leta 2018 480 in leta 2019 476 milijonov evrov.

Še k Jagru, ki se je v dobrih treh desetletjih iz družinske prodajalne razvil v velikega trgovca z mrežo prodajnih centrov. Lastništvo in poslovodenje podjetja sta še danes v rokah družine Jager. Lani so njihovi čisti prihodki od prodaje znašali 191 milijonov evrov (dobiček 15 milijonov evrov), predlani so se prihodki ustavili pri številki 167 milijonov evrov (dobiček 12 milijonov evrov). Tako prihodki kot tudi dobiček pri trgovcu iz leta v leto linearno rastejo.

M. Z.; Svet24