DL: Bolj kot covid jih skrbi pomanjkanje učiteljev

25.10.2022 | 13:00

Zvonko Ivanušič (Foto: arhiv DL)

Rado Kostrevc (Foto: R. N.)

Jasna Kvenderc (Foto: M. Ž.)

Mojca Tomažin (Foto: M. Luzar)

Novo šolsko leto se je začelo kot običajno – brez mask, a z rednim prezračevanjem in s samotestiranjem doma, če se pojavijo simptomi, značilni za covid-19. Minister za izobraževanje, znanost in šport Igor Papič je na nedavnem srečanju z ravnatelji na Brdu pri Kranju poudaril, da se šolsko leto začenja umirjeno, v šolah, brez mask, na konvencionalen način, tako kot smo bili vajeni pred epidemijo, ob tem pa izrazil upanje, da ga bodo junija 2023 tako tudi končali. Ravnatelji optimistično zrejo v novo šolsko leto, a poudarjajo pomanjkanje kadra, kar bi prej kot covid-19 lahko zaprlo šole.

Želja vseh je, da šole ostanejo odprte. K temu bo pripomoglo upoštevanje priporočil, kot so: zračenje prostorov, dobra osebna higiena in to, da ob bolezenskih simptomih otroci ne gredo v šolo, temveč ostanejo doma.

ODGOVORNI ŠE NAPREJ

»Na novo šolsko leto smo se pripravljali kot na vsako doslej. Veseli smo, da bo po treh neobičajnih letih vzgojno-izobraževalni proces znova potekal tako, kot smo bili vajeni pred epidemijo. Še vedno pa se moramo vsi obnašati odgovorno. Po šoli smo namestili priporočila, kako naj ravnamo, da zmanjšamo možnost okužbe, na voljo so razkužila, staršem bomo tudi razdelili teste za samotestiranje, ki so nam ostali,« je pred začetkom šolskega leta povedal Rado Kostrevc, ravnatelj trebanjske osnovne šole, ki je ena največjih v Sloveniji. Matično šolo bo letos obiskovalo več kot 900 otrok, skupaj s podružnicami pa okrog 1.150.

V zadnjih dveh letih, ko je število okuženih s koronavirusom močno naraščalo, so šole zapirale vrata precej prej kot druge javne ustanove. »Verjamem, da letos ne bo tako. Precej več vemo o bolezni, imamo izkušnje, kako ukrepati, če nekdo zboli. Mislim, da smo se v zadnjih letih vendarle toliko naučili, da bomo lahko zagotavljali precej boljšo odzivnost in tudi odpor na širjenje virusa in da ne bomo kar tako zapirali vrat. Prehod na šolanje na daljavo je bil tudi za nas zelo stresno obdobje,« pravi Kostrevc.

Ukrepe, ki so se v praksi izkazali za dobre, bodo obdržali. »Še naprej bomo prezračevali prostore, poudarjali skrb za osebno higieno, obdržali bomo tudi to, da starši otroka pospremijo do garderobe in se tam od njega poslovijo,« še dodaja ravnatelj trebanjske osnovne šole.

Pozdravlja odločitev, da bo samotestiranje zdaj potekalo doma. Po njegovih besedah učitelji s tem ne bodo več izgubljali začetnih minut pouka, ampak se bodo lahko povsem posvetili vzgojno-izobraževalnemu procesu. »Že sami starši so predlagali, da bi samotestiranje potekalo doma. Tako prevzemajo odgovornost. Ob tem pozivam starše, naj v šolo pripeljejo le zdravega otroka.« Tako kot lani lahko starši komplete testov ob predložitvi otrokove kartice zdravstvenega zavarovanja brezplačno prevzamejo v lekarnah.

ZNOVA SELITEV MED UČILNICAMI

Tudi direktorico Strokovno izobraževalnega centra Brežice dr. Mojco Tomažin veseli, da bo pouk potekal kot običajno in brez mask. Med epidemijo so bili dijaki v tako imenovanih mehurčkih, vseskozi so bili v matični učilnici, v razred so prihajali samo učitelji. »V kolektivu smo pretehtali pluse in minuse ter se odločili, da gremo na sistem, ki smo ga imeli pred epidemijo. Dijaki se bodo znova selili med učilnicami, znova bodo uporabljali tudi garderobe. Ne bodo več tako izolirani, temveč se bodo lahko družili med sabo, kar je s socialnega vidika zelo pomembno. Če se bodo razmere zaostrile, se bomo po navodilih stroke temu prilagodili. Pripravljeni smo na začetek novega šolskega leta,« zatrjuje direktorica.

Tudi ona podpira odločitev o samotestiranju doma, saj tako ne bo več moten učni proces. »Mislim, da smo zdaj vsi spoznali, da je covid-19 zelo resna bolezen, ki se širi kot požar. Verjamem, da so dijakinje in dijaki dovolj odgovorni, da ob znakih okužbe ne bodo prišli v šolo in da se bodo držali vseh predpisanih protokolov,« pravi Mojca Tomažin.

Posvetovalna skupina za spremljanje koronavirusa pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje je sredi avgusta predstavila priporočila za obvladovanje epidemije covida-19 v jesensko-zimskem času. Predvideni sta dve fazi, stopnjevanje pa je odvisno od zasedenosti intenzivnih postelj. V drugi fazi je v vrtcih in šolah predvideno preventivno samotestiranje na domu vsaj enkrat tedensko za vse učence, dijake, študente in udeležence izobraževanja odraslih.

POMANJKANJE UČITELJEV NARAVOSLOVNE SMERI

Ravnatelji sicer ob začetku šolskega leta poudarjajo težave s pomanjkanjem kadrov. Skrbi jih, kdo bo poučeval, če bo več okužb med učitelji, saj nadomestnih kadrov ni. Po besedah predsednika Zveze ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Gregorja Pečana so časi, ko se je na razpis prijavilo 50 kandidatov, od katerih jih je 40 izpolnjevalo pogoje, le še oddaljen spomin. »Lahko se zgodi, da bo v katerem kraju šolo zaprla kadrovska problematika, ne pa covid-19 in ukrepi. Trenutno ne vidimo rešitve. To je stvar, ki se bo zdaj začela reševati, rešila pa se bo lahko šele v desetletju ali kaj podobnega. Prej se bo še zelo močno zaostrila in zelo se bojim, kako bo v tem času deloval naš šolski sistem,« je pred dnevi v oddaji Odmevi dejal Pečan.

Na Strokovno izobraževalnem centru Brežice imajo trenutno dovolj učiteljev. »A prijav na razpise je manj kot v preteklosti. Ravnatelji drugih šol poudarjajo pomanjkanje učiteljev predvsem naravoslovne smeri, in sicer matematike, fizike, kemije in biologije,« pravi Mojca Tomažin.

Vršilec dolžnosti ravnatelja Srednje šole Črnomelj Zvonko Ivanušič ob tem dodaja, da so pri tem še bolj na udaru manjše šole in šole na obrobju. »Tudi mi smo iskali učitelja fizike in matematike. Za matematiko smo zaposlili nekoga, ki sicer ni izpolnjeval vseh razpisnih pogojev, kar pa ni nič narobe. Preprosto drugače ne gre. Za poučevanje fizike pa ni bilo nobenega zanimanja. Zadevo smo rešili tako, da smo se dogovorili z dvema, ki sicer po izobrazbi nista učitelja, a imata nekaj izkušenj s tem. Eden je diplomirani inženir elektrotehnike, drugi pa doktor kemije. Prepričan sem, da bo dijakom dobro razložena teorija, zaradi izkušenj iz gospodarstva bosta lahko postregla tudi s primeri, ki se pojavljajo v praksi,« meni Ivanušič.

Ravnatelj trebanjske osnovne šole Rado Kostrevc dodaja, da mora poklic učitelja postati tudi privlačnejši. To naj bi po besedah šolskega ministra dosegli tudi s plačanim pripravništvom in štipendijami. Ministrstvo tudi obljublja, da bo uredilo področje plač in napredovanj tako za učitelje kot za tehnični kader.

Profesorica matematike na Srednji elektro šoli in tehniški gimnaziji Šolskega centra Novo mesto Jasna Kvenderc, ki je dobila največ glasov v akciji Dolenjskega lista Učitelj leta, pravi, da jo trenutno pomanjkanje učiteljev naravoslovne smeri ne preseneča. »Že ko sem sama na začetku srednješolskega izobraževanja izrazila željo, da si želim postati učiteljica matematike, so mi dejali, da je učiteljev preveč, da ne bom dobila službe in podobno. Vseeno je bila moja notranja motivacija izjemno velika, tako da se s tem nisem obremenjevala. Danes se tudi sama sprašujem, ali je notranja motivacija posameznika dovolj velika. Ali imajo zunanji dejavniki, tako finančno-ekonomski kot socialni, preveliko moč? Kljub vsemu menim, da je najlepše delati v poklicu, ki ga opravljaš z veseljem in vnemo,« meni.

PREMIK POČITNIC

Posebnost letošnjega leta je spremenjen termin zimskih počitnic, ki bodo potekale drugače in bodo za nekatere za en dan daljše. Kot pojasnjujejo na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, so zimske počitnice zaradi svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju v Planici, ki bo konec februarja, prestavljene na konec januarja in začetek februarja. Tam namreč pričakujejo veliko gledalcev, zato bi brez spremembe termina zimskih počitnic po mnenju ministrstva nastale težave pri zagotavljanju namestitev.

Po šolskem koledarju se bodo tako na zimske počitnice od 30. januarja do 3. februarja 2023 najprej odpravili učenci z vzhoda Slovenije: iz jugovzhodne Slovenije (razen učenci iz občin Ribnica, Sodražica, Loški Potok, Kočevje, Osilnica in Kostel), Posavja ter koroške, podravske, pomurske in savinjske regije. Lani so se počitnice za šolarje iz teh regij začele šele 28. februarja in so trajale do 4. marca.

V drugem obdobju, od 6. do 10. februarja, bodo počitnice uživali šolarji iz gorenjske, goriške, notranjsko-kraške, obalno-kraške, osrednjeslovenske in zasavske regije ter s kočevsko-ribniškega območja. Glede na to, da je 8. februar praznik, bodo šolarji, ki bodo takrat na počitnicah, imeli prost tudi ponedeljek, 13. februarja. Lani pa so bili na počitnicah od 21. do 25. februarja.

Posebnost v tem šolskem letu je tudi nekoliko poznejši termin krompirjevih počitnic, ki bodo tokrat prvi teden novembra oziroma od 31. oktobra do 4. novembra. Lani so bile med 25. oktobrom in 1. novembrom.

Članek je bil objavljen v 35. številki Dolenjskega lista 1. septembra 2022

Rok Nose