DL: Ekološko ali kako drugače - Saj bi, a nismo neumni

19.9.2022 | 14:15

Avtor komentarja Igor Vidmar

»Saj bi prišel z javnim prevozom, a bi za pot iz Pirana z avtobusi in vlaki do Novega mesta potreboval dva ali tri dni in potem še toliko za nazaj, tako da bi za en literarni večer zapravil cel teden« (pisatelj in režiser Goran Vojnović o tem, zakaj se je v Novo mesto pripeljal neekološko s svojim avtomobilom).

»Če bi se po nekem Zemeckisovem (avtor znanstvenofantastične filmske trilogije Nazaj v prihodnost) čudežu vrnili dvesto let nazaj in se s svojo supermoderno Končarjevo dizelsko lokomotivo serije 7023 leta 1829 prijavili na zgodovinsko tekmovanje Liverpool & Manchester Railway, bi Hrvaške železnice še vedno izgubile delo« (kolumnist Boris Dežulović v Novostih o tem, kako je prva parna lokomotiva na svetu pred 193 leti med Liverpoolom in Manchestrom peljala hitreje, kot to zmore vlak Hrvaških železnic na progi med Varaždinom in Zagrebom, na kateri za 70 km potrebuje tri ure in pol).

H globalnemu segrevanju, kot nas opozarjajo tisti, ki se na to resnično spoznajo, torej znanstveniki, poleg kravjih prdcev največ pripomore človek s svojo nenasitno željo po premikanju iz kraja v kraj in kupovanju na drugem koncu sveta narejenih stvari. Svet, kakršnega poznamo in si želimo, lahko torej rešimo sami, tako da se odpovemo govedini in neekološkim načinom potovanja ter kupovanju jagod in paradižnika, ko ta ne raste na domačem vrtu in bližnji njivi, če že moramo nekam odpotovati, pa to storimo na način, ki čim manj prizadene okolje. Če je to na krajših razdaljah pešačenje in kolesarjenje, je to na daljše razdalje uporaba javnega prevoza.

Tu pa nastane problem, vsaj pri nas. Vlak iz Dolenjske in Bele krajine odpelje v Ljubljano le vsake kvatre enkrat, za pot od glavnega ljubljanskega kolodvora do novomeške postaje Kandija pa potrebuje tudi kakšno minuto več kot dve uri, za nadaljevanje poti do Metlike pa je treba včasih še prestopiti. Avtobus to pot opravi hitreje, a kaj, ko tudi ta ne vozi prav pogosto. Pa še cena takega potovanja ni dovolj konkurenčna stroškom potovanja z osebnim avtomobilom.

V avtobusih je običajno nekaj več kot petdeset sedežev, novi Stadlerjev vlak v dizelski izvedbi modela FLIRT, ki vozi tudi med Metliko in Ljubljano, pa ima tri vagone, 171 sedežev in podobno število stojišč. V večini osebnih avtomobilov, ki vozijo med Novim mestom in Ljubljano, sedi en sam človek. Neracionalno in neekološko. Vsekakor je raba javnega prevoza bolj ekološka, vendar le, če so vlaki in avtobusi polni, a kaj, ko v avtobusih in vagonih marsikdaj vidimo le dva ali tri potnike. Zakaj? Ker se ljudem bolj splača voziti se s svojim avtomobilom, kar je v nekaterih primerih celo ceneje, z njimi gredo od doma v ravno pravem času, da na primer v Ljubljani pred dogovorjenim sestankom dve uri ne tavajo po mestu, pa še povsem do mesta, kamor so se namenili, pridejo in se jim ni treba do cilja voziti še z mestnim avtobusom.

Če bi se ljudem bolj splačalo v Ljubljano peljati z vlakom ali avtobusom, bi potovali na ta način. Če bi vlaki vozili pogosteje, bi se z njimi vozilo več ljudi, če bi se z vlaki vozilo več ljudi, bi vozili pogosteje in tako naprej v neskončnost. Enako velja tudi za cene. Če bi se več ljudi vozilo z vlakom, bi bilo na cestah manj prometa. Če bi bilo na cestah manj prometa, bi potrebovali manj cest in tako naprej.

A naši vlaki vozijo počasi, ne bistveno hitreje kot v času cesarja Franca Jožefa in prvih parnih lokomotiv. Imajo pa ti novi vlaki, ki so sicer precej zmogljivejši od tistih v času cesarja Franca Jožefa, wi-fi povezavo. Brezplačno. A to je danes nepomembna novost. Pred desetimi leti bi se tega marsikdo razveselil in bi se zaradi tega raje peljal z vlakom. Ampak takrat na naših vlakih ni bilo wi-fija. Danes pa, ko ima vsak smrkavec telefonski paket z najmanj 500 gigabajtov podatkov mesečno, to ne bo nikogar prepričalo, da bi se usedel na hitri vlak, ki za pot od Novega mesta do Ljubljane potrebuje dve uri. Zato ni čudno, da gredo novomeški študentje, ko se v Ljubljani, Kopru in v Mariboru končajo izpiti, domov raje kar peš. Če zanemarimo goveje zrezke in druge izdelke iz mesa, ki jih zaužijejo na poti, je to bolj ekološko od vožnje z vlakom.

Za konec: kitajski vlak VTS, ki uporablja eksperimentalno visokotemperaturno superprevodniško tehnologijo, doseže hitrosti več kot šeststo kilometrov na uro. Francoski TGV je leta 1981 dosegel hitrost 380 km/h, danes pa četrta generacija teh vlakov na rednih progah potuje s povprečno hitrostjo 320 km/h in pri tem porabi 20 odst. manj energije ter ustvari za 30 odst. manjši ogljični odtis od predhodnikov. Tam se ljudje vozijo z vlaki.

Članek je bil objavljen v 31. številki Dolenjskega lista 4. avgusta 2022

Igor Vidmar