DL: Različni vatli po pozebi - Neenaka obravnava pri cenitvi škode

18.9.2022 | 16:30

Simbolna slika (Foto: arhiv DL)

Simbolna slika (Foto: arhiv DL)

Še en hud udarec za vinsko in sadjarsko dejavnost v Beli krajini – Ne zahtevajo nič, kar jim ne pripada – Lokalna politika jim je stopila v bran – Sprožili bodo ustavni spor

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je belokranjskim vinogradnikom in sadjarjem presenetljivo zavrnilo pritožbo za pomoč za odpravo posledic po pozebi spomladi leta 2021, o čemer je beseda tekla tudi na zadnji seji metliškega občinskega sveta.

»To je klofuta vsem nam, ki od zore do mraka zremo v nebo in čakamo, ali se bo nad nas znesla narava. Državi pa, kot kaže, za to ni mar, čeprav ne zahtevamo nič, kar nam ne bi pripadalo,« je sklep iz Ljubljane presenetil tudi Martino Legan Janžekovič, eno izmed članic metliške kmetijske zadruge, sicer metliško podžupanjo.

Belokranjce so še posebej razburili različni vatli pri ugotavljanju upravičenosti do škode, saj je iz dokumentacije razvidno, da pri cenitvi ni bilo skoraj nobene razlike v odstotkih poškodovanosti po pozebi med belokranjskimi in posavskimi vinogradniki in sadjarji, pa bodo posavski kolegi odškodnino, dva tisoč evrov po hektarju, vseeno prejeli. Neenaka obravnava pri cenitvi je po letu 1977, ko je bilo Društvo vinogradnikov Metlika ustanovljeno, ena večjih klofut, zato bodo vinogradniki po pogovorih s Kmetijsko-gozdarskim zavodom ta sklep skušali spodbijati s sprožitvijo (skupinskega) upravnega spora.

Belokranjski vinogradniški okoliš, največji je v metliški občini, meri okoli 350 hektarjev, se precej zarašča, država pa s takšnimi neupravičenimi ukrepi kmetom, ki pravzaprav najbolj skrbijo za kulturno krajino, še bolj zbija motivacijo, zato je marsikateremu odločitev, da opusti dejavnost, lažja in mu zaradi tega ni kaj očitati. Pri tem v društvu navajajo, da vinogradi v Sloveniji povprečno merijo pol hektara, v Beli krajini pa le 0,21 hektatja, na majhnih razdrobljenih parcelah pa so stroški obdelave precej višji.

Spomnimo, vinogradniki so pravočasno oddali vloge za dodelitev pomoči po pozebi, ki se je po oceni občinske ocenjevalne komisije Metlika, vodil jo je Jože Nemanič, pri vseh vidno prizadetih, teh je bilo okoli 70, gibala celo do sto odstotkov. Oškodovanci so bili nemalo presenečeni, ko je Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja leto dni po pozebi v celoti zavrnila zahtevke za finančno pomoč z obrazložitvijo, da škoda ni presegla 60 odstotkov (podatki s terena so vneseni v aplikacijo Ajda, ki jo vodi Uprava za zaščito in reševanje) poškodovanosti običajne letne kmetijske proizvodnje.

»In smo tam, kjer smo. Vinogradniki smo žrtev nepravilnosti v postopku in ugotavljanju dejanskega stanja škode, in sicer na našo škodo. Toda belokranjski kmet ne bo nikoli, čeprav mu trda prede, opustil gojenja vinske trte ter obdelave polj in sadovnjakov; tradicija, ki so jo stoletja pisali naši predniki, bo šla svojo pot,« je prepričan Andrej Škof, predsednik Društva vinogradnikov Metlika.

Članek je bil objavljen v 30. številki Dolenjskega lista 28. julija 2022

M. Glavonjić

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava