Jubilejni sprevod na Dunaju v čast 60-letnice vladavine Franca Jožefa I. Habsburškega

15.6.2022 | 11:00

Zeleni Jurij 1908

Dunaj

Dunaj

Schonbrunn 26. september 2008

Čača Ive

Polanci

Predica i Viničan

Vlahi i Vlahinje

»Dunaj 12. junij 1908: SIJAJNI USPEH KRANJSKE SKUPINE V JUBILEJNEM IZPREVODU.

Jubilejni izprevod se je vršil ob krasnem, pravem cesarskem vremenu. Razun malih neznatnih nezgod je šlo vse čisto gladko. Največ pozornosti je vzbujala kranjska skupina, katero je občinstvo burno aklamiralo. Vse je občudovalo Kranjce, katerih je bilo nad 700, konje in vozove v slikoviti mnogovrstnosti. Predmet posebnim navdušenim aklamacijam sta bila »Zeleni Jurij« in belokranjska svatba. Dunajčani in tujci, vsi se niso mogli dovolj načuditi krasnim slovenskim narodnim nošam.«

Slovenec, 13. junija 1908.

Te dni se veliko govori o angleški kraljici Elizabeti, ki je dosegla rekord – je monarh z najdaljšo dobo vladanja. A tudi za Habsburžana Franca Jožefa je veljalo, da je vladal zelo dolgo – le malce mu je manjkalo, da bi vladal 70 let. Ob priložnosti 60. obletnice njegovega vladanja pa so mu pripravili veliko slovesnosti, z osrednjim sprevodom, v katerem so se predstavile vse dežele njegovega cesarstva. Zaradi takrat vroče teme – »trializma« (Avstro-Ogrska je bila dualistična monarhija), je sodelovanje uradno zavrnil češki parlament, neuradno pa je vseeno sodelovala skupina iz Moravske. Sodelujoči so bili združeni v 22 skupin s tremi tematskimi sklopi: zgodovinski, zadružni in narodopisni.

Seveda so po dogodku vsi časopisi navijali za »svoje« - da so bile njihove skupina najlepše, a skupno vsem poročevalcem je bilo, da so zagotovo izstopali Dalmatinci (Hrvati in Srbi) ter Zeleni Jurij (iz Adlešič) in belokranjska svatba (Polane-Predgrad)

Odločitev o veliki proslavi na Dunaju je padla precej pozno in vse priprave so bile izvedene zelo hitro – v manj kot dveh mesecih. Priprave Kranjcev je vodil deželni glavar Šuklje (naše gore list) in adlešiški župnik Šašelj se je obvezal organizirati Belokranjce. Imena udeležencev danes niso več znana (čeprav je vsak sodelujoči za to priložnost dobil posebno izkaznico). Iz Adlešičev je kot črednik sodeloval Ive Grabrijan-Iveč in veliko otrok, ki so vodili Zelenega Jurija, iz Vinice trgovec Šterk, iz Gradaca posestnik Kure, adlešiški študent na Dunaju Jure Adlešič se je priključil premalo številčni skupini Vlahov-Žumberčanov …

Belokranjci so z vprežnimi vozovi odšli v Kočevje in od tam z vlakom do Ljubljane in potem s posebnim vlakom na Dunaj, kamor so potovali vso noč. Otroci so se spomnili predvsem tega, da so že do Kočevja pojedli skoraj vso hrano, ki so jo dobili doma, in šele v hotelu Swoboda (kjer so potem prenočevali) na Dunaju so dobili prvo pravo hrano in 11. junija je bila generalna vaja za nastop. Deželni glavar Šuklje in vodja sprevoda nadporočnik Rudolf Maister – Vojanov sta odšla na Dunaj že dan prej, da pripravita vse potrebno. Maister je dobil na Dunaju na voljo vojaški oddelek, s katerim je pripravil vozove in konje ter vso drugo opremo.

Na samem sprevodu Kranjcev so v ospredju korakali trobentači, nato zastavonoše, nadporočnik Rudolf Maister na lipicancu, trije domobranci na belih konjih, trije Vlahi na vrancih, Zeleni Jurij, Polanci … Enega od belokranjskih vozov je upravljal Kure iz Gradca …

In tako je sprevod hodil skoraj ves dan. Cesar je kar tri ure vztrajal stoje na tribuni in pozdravljal udeležence sprevoda.

Naslednji dan je sledil ogled Dunaja in sprejem pri Slovenskem poslanskem klubu ter fotografiranje pred plačo Hofburg. Potem pa zopet povratek v Ljubljano, kjer so v hotelu Union zanje pripravili veličasten sprejem in pogostitev, nato povratek domov. Tokrat so jo Belokranjci ubrali domov skozi Novo mesto.

Poleg osrednje tribune s cesarjem Francem Jožefom I. in dvorom je bilo postavljenih še 300 tribun (dostop nanje le z vstopnico) v skupni dolžini 10 kilometrov, na njih pa je bilo več kot 100.000 gostov, med njimi veliko tujcev. Še več 100.000 gledalcev pa je sprevod spremljalo na mestih, kjer niso bile postavljene tribune in je bil Dunajčanom dovoljen prost dostop. Pijačo je bilo mogoče dobiti na 150 prodajnih mestih, na poti sprevoda so bile postavljene tri ambulante, reševalci pa so posredovali v 276 primerih. Policiji in vojski je pomagalo vzdrževati red še 1.700 rediteljev.

Kot so poročali časopisi, so se na dogodek pripravili tudi tatiči iz vsega cesarstva in že dan pred prireditvijo so jih priprli kar 28.

Celotna trasa povorke je bila za to priložnost dodatno opremljena s telegrafom in telefonom, za kar so poskrbele železnice in vojska.

Nastopajoči (Adlešičani so bili večinoma otroci) so morali na ta vroč dan v sprevodu prehoditi 20 kilometrov in gledalcem ves čas nuditi »lepo sliko«. Prva skupina je šla na pot že ob 7. uri zjutraj. Skupaj je sodelovalo v slavnostnem sprevodu 12.000 oseb.

Iz Ljubljane je odšlo z vlakom na Dunaj cca 350 - 400 ljudi, vozovi, konji, vsa potrebna oprema, na Dunaju pa se jim je pridružilo še skoraj toliko Slovencev.

Uradno je kulturno društvo v Adlešičih pričelo delovati 1922 leta, a je bilo očitno folklorno delo organizirano že veliko prej … V Črnomlju so Adlešičani nastopali tudi na proslavi 50-letnice vladavine cesarja FJ 1898.

KUD Božo Račič Adlešiči in FS Predgrad sta obisk Dunaja ponovila tudi leta 2008 in 2018 ter nastopila pred dvorcem Schonbrunn in pred cerkvijo sv. Štefana.

V načrtu je obisk Dunaja 2028.

Boris Grabrijan