DL: Bobri - Ni se treba bati, da jih bo preveč

19.5.2022 | 12:20

Bobrišče je prava mojstrovina. Včasih je visoko več kot dva metra in dolgo več kot sedem metrov. V zgornjem delu, nad gladino poplavne vode, je suha krama, kjer samica konec maja koti mladiče. (Foto: J. V.)

Okoli 7. aprila, mednarodnega dneva bobra, so naravovarstveniki spet bolj glasno opozarjali na izjemno vlogo tega največjega evropskega glodavca pri ohranjanju obrežnega ekosistema, na katero mnogi pozabljajo in jih imajo za škodljivce, ko zagledajo njihovo nočno delo: obglodana ali podrta drevesa, luknje in bobrišča iz vej.

O življenju bobrov je prejšnji konec tedna v Metelkovem domu v Škocjanu zbranim spregovoril tudi ljubitelj in poznavalec narave Jani Vidmar iz Zbur, ki poudarja, da moramo biti z bobri strpni, da se ne bi ponovila zgodba iz preteklosti, ko so bobri pri nas izumrli.

V Sloveniji je bil – kot v nekaterih drugih evropskih državah – bober že iztrebljen, potem pa se je v letu 1998 vrnil in začel poseljevati porečja Krke, Kolpe, Save, Sotle, Drave in Mure. Koliko jih je danes pri nas, je težko reči.

»Čeprav je bober zaščitena žival in je v Sloveniji prisoten že 24 let, žal nimamo rednega monitoringa, ki bi bil nujen, da ne pride do gostilniških ugibanj in raznih špekulacij o njihovem številu. Zadnji meni znani podatki so iz leta 2017, ko je bilo na reki Krki s pritoki zaznanih 56 aktivnih bobrišč. Po ocenah naj bi to pomenilo od 168 do 392 bobrov. Popis so opravili prostovoljci v sklopu raziskovalne naloge,« pove Vidmar.

Bober na delu ... (Foto: Miha Krofel)

BOBRI SO KORISTNI

Bobri so ključna živalska vrsta rečnih ekosistemov, saj s podiranjem vegetacije za gradnjo jezov in z erodiranjem brežin povečujejo naravno pestrost habitatov. Zato naravovarstveniki zlasti kmetom, ki imajo ob rekah svoje njive, sporočajo, da ohranitev bobrov pomeni tudi ohranitev narave in rečnih ekosistemov.

»Strokovnjaki ocenjujejo, da je ekosistemska storitev čiščenja vod, ki nam jo zagotavljajo mokrišča, vredna 16 tisoč evrov na hektar letno. Mokrišča, ki jih ustvari in vzdržuje bober brezplačno, imajo lahko lokalno še precej višjo vrednost. Če štejemo kot škodo vrbe, ki jih podre bober in bi jih lahko zelo poceni zaščitili s kovinsko mrežo, ni težko ugotoviti, kako koristen je bober – tudi finančno. Da ne omenjam, da je število vrb in grmovnic, ki jih podre bober, v primerjavi s kmeti in z vodnogospodarskimi podjetji zanemarljivo. Koruzne njive, v katere bober rad zahaja, pa že po zakonu zaradi onesnaževanja vode s pesticidi, herbicidi in z gnojevko ne sodijo v bližino vodotokov. In problem je rešen,« razmišlja sogovornik.

TOLIKO, KOLIKOR JE HRANE

Po njegovem se nikakor ni bati, da je bobrov pri nas preveč. »Zaradi iztrebitve in njihove 250-letne odsotnosti v Sloveniji je logično, da nekateri bijejo plat zvona, da je bobrov preveč. Preveč glede na kaj? Gledano na 12. stoletje, ko jih je bilo v Evropi na milijone, ali mogoče na leto 1970, ko v Sloveniji ni bilo nobenega? Zaradi bobrov za zdaj nihče ne strada niti ne bo,« je prepričan Vidmar in poudarja, da so bobri teritorialne živali in jih je na določenem teritoriju le toliko, kolikor je hrane.

Jani Vidmar (Foto: L. M.)

Hranijo se namreč izključno z rastlinsko hrano (zelišči, vodnimi rastlinami, listi), pozimi pa se lotijo dreves, v glavnem takih, ki nimajo večje gospodarske vrednosti. Torej se ne morejo na določenem območju preveč namnožiti. »Naučiti se moramo le malo strpnosti in sobivanja ter z zaščitnimi sredstvi zaščititi svoje premoženje,« pravi.

ZAŠČITEN LE NA PAPIRJU

Opozarjanj ljudi, da naj bodo do bobrov obzirni, ni nikoli dovolj. »Čeprav smo se vsi učili, da je voda naše največje bogastvo in da brez vode ni življenja, se nekaterih nič ne prime. Pitna voda je za nas pač samoumevna. Vrnitev bobra je za ponovno vzpostavitev in ohranjanje rečnih ekosistemov pravi blagoslov kakor tudi za vse živali, ki so odvisne od teh ekosistemov. Seveda tudi za nas,« pravi ljubiteljski naravovarstvenik iz Zbur in doda, da je glede na pomembnost rečnih ekosistemov opozarjanj in sankcij ob neupoštevanju predpisov od države veliko premalo.

Bober je zaščitena žival, ravno tako tudi njegova bobrišča in jezovi. A to je žal le na papirju. Dnevno prihaja do rušenja jezov, bobrišč, preganjanja bobra z elektriko in celo s strupi. »Tudi če take kršitve prijaviš, je odziv inšpektorjev precej slab in dolgotrajen. Kršilci jo po navadi odnesejo le z ranjenim ponosom ter s še večjim besom do bobrov in prijavitelja. Zelo žalostno,« pove Jani Vidmar.

Članek je bil objavljen v 14. številki Dolenjskega lista 7. aprila 2022

L. Markelj