DL: Razstava v Dolenjskem muzeju - Restavriranje lončenine

30.4.2022 | 10:00

Z leve: arheolog Borut Križ, oblikovalka razstave Maja Rudolf Markovič in restavrator za arheološke predmete Miha Jakobčič. (Foto: M. Ž.)

V Knezovi sobi Dolenjskega muzeja do 1. februarja prihodnje leto na ogled razstava Restavriranje lončenih predmetov – Kako jih rešujejo pred propadom in jim vračajo nekdanji sijaj

V Knezovi sobi, posebnem prostoru v okviru stalne arheološke razstave v Dolenjskem muzeju Novo mesto, tokrat predstavljajo restavriranje lončenih predmetov. Avtorja zanimive razstave sta arheolog Borut Križ in restavrator za arheološke predmete Miha Jakobčič, oblikovala pa jo je arhitektka in oblikovalka Maja Rudolf Markovič. Na ogled bo do 1. februarja 2023.

»Lončenina je najpogostejša in najštevilčnejša arheološka najdba tako v naseljih kot na grobiščih, s postopki v restavratorski delavnici pa jo rešujemo pred propadom in predvsem lončenim posodam vračamo prejšnji sijaj,« je pojasnil Križ. Na panojih, ki jo jih postavili na ogled, prikazujejo celotno pot predmeta – od najdbe lončene posode ob arheoloških izkopavanjih ter načina osnovne zaščite in dvigovanja lončenega predmeta iz zemlje, do čiščenja, utrjevanja, sestavljanja, dopolnjevanja manjkajočih in uničenih delov ter končno barvnega usklajevanja dopolnjenih delov v restavratorski delavnici. Posamezne stopnje restavratorskega dela so prikazane tudi v vitrinah, kjer so predstavljene železnodobne lončene posode v različnih fazah restavriranja in barvnega usklajevanja.

Tako lahko obiskovalec izve, da pri arheoloških izkopavanjih najdene predmete po dokumentiranju za dvig pripravijo tako, da jih previdno obkopljejo in ovijejo z mehko staničevino, ki jo na zunanji strani okrepijo še z lepilnimi trakovi ali mavcem, nato pa ga skupaj z okoliško zemljo dvignejo in shranjenega v trdni embalaži prepeljejo v restavratorsko delavnico. Ker je lončevina, ki je dolga stoletja ležala v zemlji, povečini izgubila trdnost in prožnost, jo tam čaka čiščenje in utrjevanje. Odlomke posode previdno operejo z vodo in za utrditev premažejo s posebnimi premazi, po temeljitem sušenju pa jih skušajo sestaviti in rekonstruirati v prvotno obliko. Lepilo, ki ga uporabljajo, je učinkovito, vendar omogoča tudi razlepljenje brez poškodovanja lončenine.

Če je bila posoda na terenu pobrana v kosih, v delavnici sledi natančno in naporno iskanje stičnih ploskev posameznih ločenih črepinj. Posamezne odlomke natančno zlepijo in rekonstruirajo v obliko posode, vse manjkajoče dele dopolnijo z mavcem, ki ga v končnem postopku obrusijo do potrebne debeline, sta pojasnjevala avtorja. Ker belina mavca odstopa od povečini temno ožganih ostenij posode, se občasno odločijo za barvno usklajevanje in koloriranje teh mavčnih plomb. Število restavriranih posod je veliko, za koloriranje pa se odločijo le pri tistih, ki so namenjene predstavitvam na razstavah.

Članek je bil objavljen v 12. številki Dolenjskega lista 24. marca 2022

M. Ž.