DL: Epidemija povzročila in poglobila stiske mladih

22.4.2022 | 14:45

Mateja Petric (foto: B. Blaić)

Mladi so bili zaradi epidemije ena najbolj prizadetih skupin – Strokovnjaki pri mladih v zadnjih dveh letih opažajo porast samomorilskih misli, samopoškodovanj, motenj hranjenja, napadov tesnobe, anksioznosti in drugo – Na Dolenjskem in v Beli krajini brez centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov

Epidemija covida-19 je močno prizadela tudi mlade. Po besedah predsednika Mladinskega sveta Slovenije Mihe Zupančiča je bilo okrnjeno izobraževanje, osamosvajanje, pridobitev prvih zaposlitev, zaradi razmer so mladi odlašali z ustvarjanjem družine, zaradi visoke stopnje prekarnosti so med prvimi izgubljali svoje dohodke, predvsem pa so bili okrnjeni njihovi socialni stiki, ki so nujni za razvoj zdravih in trdnih osebnosti. Zato so se mnogi znašli v stiski, strokovnjaki tudi ugotavljajo, da je vse več mladih s psihičnimi težavami.

»Bolj kot to, da nisem mogla prestopiti praga fakultete ali s prijateljico spiti kave na terasi lokala, je stisko povzročala ta negotovost. Nezmožnost napovedi, kdaj lahko pričakujemo vrnitev v normalo in odsotnost najmanjšega možnega zagotovila, da bo temu res tako. Vseskozi je bilo ključnih naslednjih 14 dni in z vsakim novim tednom smo imeli manj (za)upanja, da bo kmalu vse kot prej,« o stiskah, ki so jih med epidemijo doživljali mladi, pravi Lana Klemenčič, predsednica Društva novomeških študentov.

Med epidemijo so bila vrata šol in univerz dolgo časa zaprta. »Začela sem se spraševati, ali naj se izpišem iz študentskega doma ali naj pustim službo v Ljubljani in si jo najdem bližje domu. Nastalo je veliko stroškov iz tega naslova, hkrati pa smo postali še večje breme za starše, ki so tudi sami v veliko primerih trepetali za svojimi službami in niso poznali odgovorov. Epidemija je pustila velik pečat, ki bo dolgo ostal z nami,« meni študentka Maja Sušnik.

ISKANJE PARTNERJA PREKO TINDERJA

Nekateri so predvsem pogrešali druženje z vrstniki, zabave in drugo, kar mladi radi počnejo. »Romantični filmi in zgodbe naših staršev, kako so svojo ljubezen našli na zabavi, na mestnem avtobusu ali pa so za simpatijo vihrali po šoli, so v času epidemije postali 'pase'. Zabav ni bilo, mestni promet se je ustavil, šole pa so bile zaprte. Hkrati je socialne stike omejilo tudi nošenje mask, skozi katere si težko razbral iskrene nasmehe, da o poljubih sploh ne govorimo. Že pred korono se je velik del iskanja partnerjev preselil na splet, kjer so se izoblikovale različne aplikacije, namenjene prav temu. Ena izmed najbolj znanih je Tinder, ki je v času epidemije pridobila enormno število novih uporabnikov,« še dodaja Maja.

Lana Klemenčič (foto: osebni arhiv)

Ukrepi med epidemijo so precej okrnili študentsko delo, zato so se mnogi študentje znašli v precejšnjih težavah. Študentka Eva Renuša pravi, da študentsko delo mnogim predstavlja glavni vir prihodkov, da si pokrijejo stroške bivanja v študentskih ali zasebnih domovih. »Čeprav ne kažem rada s prstom, močno obsojam ravnanje vodilnih v državi, ki so nastalo situacijo absolutno premalo raziskali in premalo naredili, da bi jo rešili. Razen dveh dodatkov, ki smo jih študentje prejeli, na tem področju ni bilo storjeno praktično nič. Določen čas so bili zaprti tudi študentski domovi, ki so nekaterim študentom edini pravi dom. Žal na preteklost ne moremo vplivati, lahko pa se iz nje kaj naučimo.«

NAPETI IN V STRESU

Lani poleti je UNICEF Slovenija izvedel raziskavo o duševnem zdravju otrok in mladih v Sloveniji, ki je pokazala, da se večina pogosto ali ves čas počuti napeto, pod stresom ali pritiskom. Skoraj polovica od 400 anketiranih, starih od 10 do 18 let, je pri sebi v zadnjem letu opazilo porast stisk in tesnobe, nekaj manj kot četrtina jih je svoje duševno zdravje ocenilo kot slabo, mnoge je zaradi epidemije bolj strah prihodnosti kot prej, večina pa svoje stiske rešuje sama in brez pomoči drugih. »Pandemija je povzročila marsikatero novo stisko, pretekle pa je dodatno poglobila. Obseg mnogih danes še ni v celoti viden, jih bomo pa zagotovo še dolgo občutili,« pravi Polona Greif, zakonska in družinska terapevtka.

PORAST MISLI O SAMOMOMORU, NAPADOV TESNOBE IN DRUGO

Mladi so bili zaradi epidemije ena najbolj prizadetih skupin. Kot poudarja Mateja Petric, učiteljica, pedagoginja in direktorica Posvetovalnice za učence in starše Novo mesto, se je način življenja spremenil vsem. »Res pa je, da otroci svet in dogajanje v njem doživljajo predvsem na čustveni ravni, zato se prej in globlje srečajo s stisko, ki jih (pre)pogosto stisne (pre)močno. Ne vzamejo si časa in možnosti, da bi na situacije pogledali tudi z razumske plati, zato moramo to narediti odrasli, moramo pri tem pomagati, jim biti svetel zgled, opora in podpora pri vsakodnevnem soočanju s številnimi nepredvidljivimi in neželenimi situacijami.«

Epidemija in ukrepi za zajezitev širjenja koronavirusa so povzročili precej stranske škode pri duševnem zdravju otrok. (foto: Unsplash)

Tudi sama med mladimi opaža porast stisk. V njihovi posvetovalnici dnevno zvonijo telefoni, dobivajo elektronsko pošto s prošnjami, da se starši z otroki oglasijo na pogovoru, kjer poskušajo poiskati oporne in svetle točke za pot v prihodnost. »Pogosto ne potrebujejo veliko – le to, da družini nekdo prisluhne, jih razume in jim pomaga pri iskanju poti naprej. Te pa vedno obstajajo, če smo jih le pripravljeni iskati. Mladim je treba dati vedeti, da situacije, ki so na prvi pogled zanje ogrožajoče in brezizhodne, vendarle niso tako hude, da ne bi človek stopil čeznje in naredil koraka naprej. Pogosto ob tem potrebujejo roko nekoga, ki mu zaupajo in ob katerem se počutijo varno,« pove Mateja Petric.

V zadnjih dveh letih pri mladih opaža močan porast samomorilskih misli, samopoškodovanj, motenj hranjenja, napadov tesnobe, anksioznosti, nekateri mladi odklanjajo šolo in se ji izogibajo, odklanjajo druženje … »Ostajajo zaprti doma, v svoji sobi, s svojim računalnikom in s svojo stisko, ki se tako in zato le povečuje. Zelo veliko primerov imamo v strokovni obravnavi, ko otroci ne zmorejo v šolo in ob tem doživljajo strahotno stisko. Dolgo so bili doma, se šolali na daljavo, bili so oddaljeni od sošolcev in učiteljev, njihova pričakovanja so velika (navadno so to učno uspešni otroci), samopodoba pa nizka in zaupanje vase silno slabo. Vse to jih pripelje do stiske, ko niso sposobni narediti koraka naprej. Pri nekaterih se stiske razvijejo v motnje hranjenja. Zelo veliko otrok prekine obravnave pri nas, ker morajo na zdravljenje v bolnišnico ali pediatrično kliniko v Ljubljano. V takih družinah potrebujejo pomoč tudi starši, da bodo z otrokom razvili ustrezen način komunikacije, brez kritik, obtoževanj, moraliziranj, ampak z razumevanjem, sprejemanjem in spodbujanjem,« izpostavlja Petriceva.

POMANJKANJE USTANOV IN KADRA

Včasih otroke napotijo naprej k pedopsihiatru, kliničnemu psihologu in drugim strokovnjakom. Opaža, da teh pri nas zelo primanjkuje, zato je to zelo pereč problem. Po njenih besedah so čakalne dobe predolge. »Otrok, ki bi potreboval pomoč že včeraj, dobi termin za obravnavo v od šestih do dvanajstih mesecih.« Petriceva še poudarja, da so nujno potrebni dodatni centri, kakršna je njihova Posvetovalnica, prav tako tudi centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov, ki so napovedani že nekaj časa, a ne morejo zaživeti, saj primanjkuje ustreznega kadra. »Ni dovolj psihiatrov, kliničnih psihologov, raznih terapevtov in drugih, ki bi lahko prišli naproti ljudem v stiski,« meni Petriceva.

POGOSTEJE OBRAVNAVANA DEKLETA

V okviru Zdravstvenega doma Sevnica od lanskega poletja deluje Center za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM) Posavje. »Epidemija se je izkazala kot stresni dejavnik in dejavnik tveganja za duševno zdravje otrok in mladostnikov,« poudarjajo.

Epidemija je najbolj vplivala na mlade, ki so imeli že pred tem težave na področju čustvovanja, razpoloženja, vedenja, učenja in odnosov z drugimi. »Obravnave so bile najpogostejše v starostni skupini od 15 do 19 let, pri čemer so v tej starostni skupini pogosteje obravnavana dekleta. V ambulantah je več otrok in mladostnikov z anksioznimi motnjami, depresivno simptomatiko in samomorilnim vedenjem, z znižano motivacijo za šolsko delo in za aktivnosti na splošno, motnjami hranjenja ter pretirano rabo zaslonov,« so za naš časopis povedali na CDZOM Posavje.

Pri otrocih se različno kažejo vedenjski in čustveni znaki stisk. Eden najpogostejših kazalnikov so težave z osredotočenostjo in pozornostjo, pojavljajo se hitre spremembe v razpoloženju. »Pri otrocih v stiski so agresivni izbruhi pogostejši, prav tako vedenjske težave in pretirana odvisnost od drugih. Otroci in mladostniki v stiski izgubljajo zanimanje za različne dejavnosti, tudi za tiste, ki so jim prej predstavljale veselje. Začnejo se odmikati od drugih in odklanjajo šolo. Nekateri se na stisko večkrat odzovejo na telesni ravni. Na primer pojavi se pretirana ješčnost ali izguba apetita, težave z odvajanjem, spanjem, nepojasnjene bolečine v trebuhu, glavoboli in splošna utrujenost.«

Otroka ali mladostnika in po potrebi družino lahko v CDZOM usmeri izbrani zdravnik ali drugi zdravniki specialisti, neposredno se lahko nanje obrnejo starši ali mladostnik sam, tudi šola. »S starši opravimo triažni razgovor. Na timskem sestanku pa se strokovnjaki odločijo, katero vrsto pomoči jim lahko ponudijo,« pravijo na CDZOM Posavje, kjer tudi poudarjajo, da je duševno zdravje v otroštvu in adolescenci pomembno vpliva na duševno zdravje, ko odrastemo. Zato je po njihovem pomembno, da krepimo otrokove in mladostnikove varovalne dejavnike in zmanjšujemo dejavnike tveganja, kajti le dobro duševno zdravje omogoča posamezniku, da udejanja svoje umske in čustvene zmožnosti ter je uspešen v poklicnem, družbenem in zasebnem življenju.

DOLENJSKA IN BELA KRAJINA BREZ

Center za duševno zdravje otrok in mladostnikov Posavje je eden izmed 16 tovrstnih centrov po Sloveniji in edini na območju jugovzhodne Slovenije. Zanimalo nas je, zakaj ga nimamo na Dolenjskem in v Beli krajini. Na ministrstvu za zdravje so nam sporočili, da je strokovna sodelavka, ki se ukvarja s to tematiko, na dopustu. Predlagali so nam, da se obrnemo na Nacionalni inštitut za javno zdravje, od koder pa do zaključka uredništva nismo dobili odgovorov. Vprašanja smo naslovili tudi na novomeški zdravstveni dom, a prav tako odgovorov nismo prejeli.

Članek je bil objavljen v 11. številki Dolenjskega lista 17. marca 2022

Rok Nose