Novosti Založbe Goga

28.3.2022 | 11:00

Dušan Šarotar, Goran Vojnović, Srečko Fišer, Mojca Kumerdej, Ana Duša in Jedrt Jež Furlan

Na novinarski konferenci Založbe Goga smo predstavili dela, ki so izšla konec lanskega in v začetku letošnjega leta, knjižni program za leto 2022 in mednarodne projekte, pri katerih Založba Goga sodeluje.  

NOVOSTI 

Eden največjih spomenikov svetovne književnosti 

Začeli smo na italijansko-slovenski meji, s prevodom pesniške zbirke Canzoniere Francesca Petrarce. Gre za prvi integralni prevod v slovenščino. Prva tiskana verzija je izšla v Benetkah leta 1470, zbirka v zadnji verziji obsega 366 pesmi, in sicer 317 sonetov, 29 kancon, 9 sekstin, 7 balad in 4 madrigale. Francesco Petrarca je pesmi pisal 50 let, Srečko Fišer (prevajalec zbirke) pa je za prevod celotnega opusa potreboval 10 let. Posamezne dele sta do sedaj v slovenščino prevedla Aljoz Gradnik in Andrej Capuder. Po besedah Srečka Fišerja je treba poezijo nujno prevajati z mislijo na sodobni čas. Eden največjih spomenikov svetovne književnosti je tako odet v sodoben zven in pomen.  

Prva zbirka evropskih pravljic 

Ana Duša in Irena Duša Draž sta prevedli Zgodbe zgodb Giambattista Basileja, prvo evropska zbirko pravljic. Pravljice so so duhovita in ostra kritika družbe 17. stoletja, ki jo je Neapeljčan Giambattista Basile (1566–1632) skozi lastno življenjsko izkušnjo poznal od »ljudske baze« do dvorskih višav. V združitvi teh dveh svetov je nastala prva evropska zbirka pravljic, jezikovno bohotna, mesena, a tudi grenko začinjena z zavedanjem, da ljudje raje verjamemo v obstoj govorečih grmov kot v smiselnost učenjakovih besed. Brata Grimm sta nekaj pravljic predelala in ju prilagodila »državljanski vzgoji« takratnega časa. Toda ljudsko izročilo, Basilejeva rdeča nit, je v pravljicah živelo naprej. 

Po poteh spomina in premagovanje strahov 

Dušan Šarotar z romanom Zvezdna karta kot tudi Goran Vojnović z avtobiografskimi eseji Zbiralec strahov se vračata nazaj, v preteklost, raziskujeta prednike in nam, med drugim, sporočata, da se zgodovina in osebne zgodbe ponavljajo skozi čas. V romanu Zvezdna karta gre za družinsko zgodbo, ki se začne z deportacijo judovske družine iz Murske Sobote leta 1944. Dušan Šarotar precizno, nežno in ganljivo opisuje malega človeka, ne le iz tega, kar je bilo, temveč kar bi lahko bilo, iz vseh želja in potencialov, hrepenenj po dobrem, boljšem, pa tudi iz bolečin, ki se na tehtnici časa morda zdijo neznatne, a usmerjajo življenje vseh nas. V romanu so tudi avtorjeve fotografije in opisi družinskih predmetov, ki so preživeli kalvarijo.  

V svojih mojstrskih in iskrenih esejih se Goran Vojnović z eno nogo vrača v otroštvo in izgubljeno domovino, kjer spozna, da lahko svoje strahove in občutke nepripadnosti preseže, če najde možnost za sobivanje. Ko namreč sledi toku spomina, njegovi razdrobljenosti in dvoumnosti, se Vojnović vedno znova znajde v nekem napol obstoječem prostoru, ki ima na zemljevidu mogoče znane obrise nekdanje skupne domovine, prepoznavnega ljubljanskega blokovskega naselja, mogoče kakšne med tistimi bolj ali manj daljnimi deželami, ki jih je Vojnović obiskal kot pisatelj, morda tloris gimnazije, kjer se je kot najstnik nerodno prestopal na nekem plesu, ali pa dvorišča s figo nekje blizu morja. Toda ti prostori so ujeti v času. Zaznamovani so s tedanjo kulturo, ki se je nekateri spominjajo z nostalgijo, drugi bi jo raje pozabili, nihče pa zares prav dobro ne ve, kaj bi počel z njeno zapuščino. 

Urednik Andrej Hočevar in vodja odnosov z javnostmi Jedrt Jež Furlan

Zgodbe v zbirki Gluha soba Mojce Kumerdej prisluškujejo neslišnemu glasu, fantomskemu odmevu, šumenju v ušesu, kot bi zares odmevalo samo v nas. Pisateljica nam je v svojem brezkompromisnem pisanju, ki razkriva grozo in sanje, izpisala pretresljivo, tudi srhljivo in strašno knjigo, a nenavadno globoko in lepo, kot bi nas vabila in opogumljala, naj nas ne bo strah vsega novega, hkrati pa pred nas postavlja najvišjo zahtevo, kako ohraniti lepo in dobro v človeku. “Lov na duše se je zares začel. Prvo poročilo je že tu,” je zapisal Dušan Šarotar v spremeni besedi.

Prevodi v tuje jezike, napoved knjižnega programa za 2022, mednarodni projekti

Urednik Andrej Hočevar je spregovoril o pomembnosti udeleževanja mednarodnih založniških srečanj in knjižnih sejmov, ki ponujajo najboljše priložnosti za mreženje, čeprav so bili v času pandemije mnogi odpovedani. Prisotnost in prepoznavnost na mednarodnem trgu sta še posebej pomembni, saj brez njiju ni mogoče izdajati prevodov slovenske literature v tuje jezike. Hočevar se je med drugim udeležil sejmov in srečanj v Berlinu, Frankfurtu, Šardži, Rimu, Skopju, Istanbulu in na Dunaju. Knjige Založbe Goga so v zadnjih letih že izšle (oz. bodo izšle kmalu) v 13 jezikih. Hočevar je posebej poudaril povečano zanimanje za kriminalne romane Tadeja Goloba, ki so oz. bodo predvidoma izšli v več kot 10 jezikih, na konferenci pa je pokazal tudi še čisto sveža izvoda angleškega prevoda Jezera in Leninovega parka, ki ju je izdala neodvisna založba Dixi Books.

Andrej Hočevar je predstavil tudi knjižni program za leto 2022, ki si ga lahko podrobneje pogledate v katalogu. Med drugim bodo letos izšli tudi novi romani Tadeja Goloba, Mihe Mazzinija, Jedrt Maležič, Andraža Rožmana, Andreja E. Skubica, Agate Tomažič, Mirta Komela, Lucije Stepančič in Ivane Djilas, pa tudi kratke zgodbe Mirane Likar, Marka Sosiča, poezija Borisa A. Novaka in nekaj prevodov. 

Mitja Ličen, direktor založbe Goga, je poudaril, da se je prodaja knjig, predvsem v naši spletni knjigarni, v zadnjih dveh letih podeseterila. Založniško dejavnost, knjigarno, kavarno, rezidenco in nekatere druge projekte Založbe Goge sofinancirajo Javna agencija za knjigo Republike Slovenije, Mestna občina Novo mesto in razpisi Evropske unije. Med evropskimi projekti je denimo tudi CELA, ki združuje predvsem mlade prevajalce (prek Založbe Goge je v projekt vpetih devet mladih prevajalcev) in avtorje (Mirt Komel, Andraž Rožman, Agata Tomažič). Dvakrat zaporedoma smo vodili projekt Reading Balkans z osmimi partnerji. V tem času je bilo 90 avtorjev na 7 rezidencah v 7 državah. Zvrstilo se je veliko promocijskih dogodkov na različnih lokacijah in mednarodnih sejmih. Projekt povezuje avtorje, prevajalce, založnike v regiji, ponuja pa tudi platformo za njihovo mednarodno povezovanje in mreženje. Program je bil odprt za prijavitelje iz Jugovzhodne Evrope (Albanija, Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Hrvaška, Kosovo, Severna Makedonija, Črna Gora, Romunija, Srbija, Slovenija). Del projekta je bil tudi Traduki. Projekt Reading Balkans se bo v prihodnje predvidoma še razširil in okrepil z vključitvijo literarnih agentov in izobraževanj. Za prevodno literaturo in promocijo tujih avtorjev smo sredstva pridobili tudi iz programa Creative Europe.

Založba Goga