DL: Drugačno gospodarstvo - Namesto topov imajo zdaj raje maslo

16.3.2022 | 14:00

Nekatere stavbe v nekdanjem TRZ Bregana, iz katerega je fotografija, so  spet ali še vedno prazne, kot ta na desni. Stavba je bila v času, ko jo  je uporabljala zvezna armada, verjetno del sprejemnice in kot taka  pozneje ni predstavljala težave. Toda nekateri proizvodni prostori, med  njimi blok za galvanizacijo, so dolga leta postavljali vprašanje brez  odgovora, kdo bo iz bazenov odstranil nevarne snovi. Da so potem v  ukrepanje uradne Brežice nazadnje uspele prisiliti državo, je pomembno  prispeval Bojan Petan. (foto: M. L.)

Nekatere stavbe v nekdanjem TRZ Bregana, iz katerega je fotografija, so spet ali še vedno prazne, kot ta na desni. Stavba je bila v času, ko jo je uporabljala zvezna armada, verjetno del sprejemnice in kot taka pozneje ni predstavljala težave. Toda nekateri proizvodni prostori, med njimi blok za galvanizacijo, so dolga leta postavljali vprašanje brez odgovora, kdo bo iz bazenov odstranil nevarne snovi. Da so potem v ukrepanje uradne Brežice nazadnje uspele prisiliti državo, je pomembno prispeval Bojan Petan. (foto: M. L.)

Kakšna bo prihodnost prostora, v katerem je pred slovensko osamosvojitvijo delovalo vojaško servisno središče pri Slovenski vasi – Občina Brežice od države pridobila približno 3,8 hektara zemljišč in 8.700 kvadratnih metrov pokritih površin – Nekateri podjetniki so bili kot muhe enodnevnice

S tridesetletnico vzpostavitve države Slovenije je še vedno povezanih tudi veliko vprašanj o tem, čemu in komu služijo prostor in objekti nekdanje zvezne armade. Kakšno prihodnost namenja Slovenija prostoru, v katerem je pred slovensko osamosvojitvijo delovalo dobro opremljeno vojaško servisno središče pri Slovenski vasi, Tehnični remontni zavod (TRZ) Bregana, je eno izmed takih vprašanj.

TRZ Bregana je obsegal skoraj 30 hektarov in je imel poleg pokritih površin za proizvodnjo in skladiščenje tudi stanovanjski del. V servisnem središču so popravljali vojaško opremo, vključno z orožjem kopenskih enot; sčasoma so v njem začeli opravljati tudi storitve za civiliste in tako je bil tam med drugim servis za nekatere znane znamke avtomobilov. Zavod je bil tudi pomemben zaposlovalec in tako je ne samo koristil vojski, ampak je bil tudi gospodarsko pomemben za prebivalce širšega pasu neposredno ob zdajšnji slovensko-hrvaški meji.

V Poslovno-industrijski coni Slovenska vas je prostor tudi za gasilce.

Z razpadom Jugoslavije je servisno središče popolnoma prenehalo delovati. Po tem zastoju, ki je trajal kar nekaj let, so v »mesto strahov«, kot so nekateri označili zapuščeno območje, začela počasi prihajati podjetja in začelo se je gospodarsko oživljanje prostora, ki je dobil ime Poslovno-industrijska cona Slovenska vas. Zdaj, po nekaj več kot tridesetih letih od konca TRZ Bregana, različna podjetja tu po oceni Občine Brežice zaposlujejo od 200 do 250 ljudi. Okoli deset podjetij opravlja v večini proizvodne, storitvene in logistične dejavnosti, še vedno je tam tudi nekaj trgovine. Med podjetji je družba Narayan, ki se je ob vladni pomoči v okviru svoje več kot 7-milijonske naložbe odločilo za obnovo poslovnih prostorov v Slovenski vasi, novo avtomatizirano linijo za polnitev olja s pametno instalacijo in z elementi umetne inteligence ter dograditev linije za polnjenje rastlinskih krem in masla.

Čeprav je nekdanji vojaški prostor začel s prihodom podjetij oživljati z nevojaškimi dejavnostmi, pa je še dolgo časa po nastanku slovenske države imel deloma vojaški značaj. Nekaj objektov je namreč po odhodu zvezne armade še vedno imelo slovensko obrambno ministrstvo. »Občina Brežice je v letu 2013 s podpisom pogodbe z Ministrstvom za obrambo o brezplačnem prenosu lastništva nepremičnin v nekdanjem TRZ Bregana postala lastnica približno 3,8 hektara zemljišč in 8.700 kvadratnih metrov pokritih površin v Poslovno-industrijski coni Slovenska vas. Občina Brežice je zemljišča in nepremičnine namenila podpori in razvoju lokalnega gospodarstva – oddajala jih je v najem. Leta 2020 je občina tri objekte s pripadajočimi zemljišči prodala zainteresiranemu podjetju z namenom širitve dejavnosti na podlagi javnega razpisa. Občina je še vedno lastnica dveh objektov z zemljiščem – en objekt oddaja v najem za poslovno dejavnost, drugi objekt pa uporablja Gasilska zveza Brežice za opravljanje svoje dejavnosti v sklopu poligona,« so povedali na brežiških občinskih oddelkih za investicije, občinsko premoženje in javna naročila ter za prostor. Podjetja v omenjeno gospodarsko cono prihajajo, kot so pojasnili na občini, iz Slovenije in Hrvaške; pred leti je bil interes hrvaških podjetij večji, kot je danes. Slovenska podjetja prihajajo tudi zaradi spodbud, ki jih ministrstvo za gospodarstvo namenja za podjetja na obmejnem območju.

Del območja je še poplavno ogrožen.

O svojih načrtih za prihodnji razvoj tega gospodarskega območja na občini pravijo, da je cona v Slovenski vasi, ki je v veliki večini v zasebni lasti, popolnjena. »Občina lahko pri ohranjanju in razvoju pomaga samo z ustreznimi prostorskimi akti, ki jih prilagaja razvojnim potrebam podjetij ter urejanjem javne infrastrukture,« pravijo na občini. Največja težava v coni je bila ozka državna cesta zaradi križišča pri gostilni Kalin, a so problem odpravili lani v sklopu obnove državne ceste in gradnje pločnika Kalin–Obrežje. Podjetja v coni imajo na voljo širokopasovno omrežje. »Na dolgi rok pa občina želi, glede na to, da podjetniki načrtujejo povečanje investicij, da se uredi dodatna dostopna cesta do cone. Za spodnji del cone pa občina pričakuje od države, da bo uredila protipoplavno zaščito, saj je ta del še vedno poplaven,« poudarjajo na Občini Brežice.

Po negotovosti pred približno tremi desetletji o tem, kaj bo nastalo na »pogorišču« TRZ Bregana, se tako zdaj ne sprašujejo več, ali bo prostor gospodarsko živel. Podjetja, ki si zdaj tu postavljajo hale, prav v teh dneh je v gospodarski coni spet gradbeno dvigalo, očitno nameravajo tu tudi ostati. V tem se sedanjost razlikuje od tukajšnjih prvih podjetniških začetkov, ko so sem prihajali trgovci z diskontno prodajo in vsaj nekateri med njimi z očitnim namenom, da pridejo, pokasirajo, kolikor se da, in odidejo. S podobnim namenom so sicer vstopili v ta gospodarski prostor tudi nekateri proizvajalci, ki jih danes ni več tu, čeprav so ob prihodu in lokalni podpori njihovim tukajšnjim začetkom napovedovali svoja vlaganja in sodelovanje z lokalno skupnostjo.

Članek je bil objavljen v 6. številki Dolenjskega lista 10. februarja 2022

M. Luzar

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava