DL: Varstvo rastlin - Vse bolj celovit proces

5.3.2022 | 11:00

Ni vseeno, kje sadimo ... (iIlustrativna fotografija; arhiv)

Uspešno varstvo rastlin ni odvisno zgolj od pravilne izbire sredstev za varstvo rastlin – Na voljo bo vedno manj škropiv, s katerimi bomo lahko popravili posledice naših nespametnih dejanj

Uspešno varstvo rastlin je, kot pravijo strokovnjaki, vse manj odvisno zgolj od pravilne in strokovne rabe kemičnih snovi, ki jih nanašamo na naše rastline. »Postaja čedalje bolj celovit proces, v katerega je vpeto celotno naše delovanje v sadovnjaku, vinogradu ali na polju, začenši od določitve lokacije zasaditve,« pravi kmetijska svetovalka, specialistka za sadjarstvo na KGZS – Zavod Novo mesto, Andreja Brence.

»Ni vseeno, ali češnje, slive ali breskve posadimo v dolino ob potok, kjer bo bistveno več vlage in megle kot na prevetrenih višje ležečih nagnjenih terenih,« pravi Brencetova in dodaja, da so nižinske lege v spomladanskem času bolj izpostavljene pozebam. »Drevesa brez plodov bistveno močneje rastejo, zato jih je potrebno večkrat in močneje obrezovati,« pravi. Večje rane so, poudarja, občutljivejše za vdor različnih bolezni, zato je pri rezi teh sadnih vrst posebej pomembno, da delo opravljamo v suhem vremenu, da se rane čim hitreje zasušijo in se tako prepreči vdor različnih bolezni. »Na nižinskih legah se rosa na listju, cvetovih in plodovih zadržuje dlje časa in zaradi tega je okužb z različnimi boleznimi bistveno več,« opozarja in dodaja, da z izbiro prave lege bistveno pripomoremo k zmanjšanju potrebe po uporabi fitofarmacevtskih sredstev.

Naslednji pomemben preventivni dejavnik je sajenje sort, ki so odpornejše na bolezni. »Večina pozna sorto jabolk topaz, ki je odpornejša na škrlup. V zadnjih letih se ji je priključilo veliko število zelo dobrih sort, kot so merkur, karneval, crimson crisp in še mnoge druge. Tudi pri sajenju ostalega sadja in namiznega grozdja povprašajte po odpornejših sortah,« svetuje pridelovalcem.

Stanje tal ima prav velik vpliv na zdravstveno stanje rastlin. »V zbitih tleh je delovanje mikroorganizmov, ki pomagajo predelati ostanke obolelega listja in ostalih rastlinskih ostankov, zelo oteženo. Na mikrobno dejavnost negativno deluje obilno gnojenje z mineralnimi gnojili in apnenje s tako imenovanim zidarskim apnom. Če imate kisla tla, za izboljšanje tal izberite naravne apnence, ki zelo dobro vplivajo na rodovitnost tal,« pravi. Poleg tega lahko pridelovalci na stopnjo pojavnosti mnogih bolezni vplivajo tudi s takojšnjim mulčenjem oziroma drobljenjem vejevja ali rozge. S tem, pojasnjuje, omogočimo mikroorganizmom v prvih toplih mesecih čim hitrejšo predelavo, kar močno zmanjša nadaljnje okužbe z različnimi boleznimi.

Kot pravi Brencetova, je o varstvu rastlin treba razmišljati širše. Zavedati se je treba, da z večino naših dejanj v nasadu, vinogradu ali na polju močno vplivamo na odpornost ali občutljivost rastlin. »Vsako leto bomo imeli na razpolago manj škropiv, s katerimi bomo lahko popravili posledice naših nespametnih dejanj. Morda v dobri veri, da delamo najbolje za rastlino, ko jo obilno gnojimo in zalivamo, počnemo ravno nasprotno. Veliko bolezni je posledica preobilja,« pravi in dodaja, da je sodobno varstvo rastlin proces, ki se nenehno dograjuje in v katerega se sproti vključujejo nova spoznanja, ki pomembno prispevajo k zmanjševanju odvisnosti kmetijske pridelave od rabe fitofarmacevtskih sredstev.

Članek je bil objavljen v 3. številki Dolenjskega lista 20.  januarja 2022

M. L. S.