DL: Škoda po divjadi - Ko manjka hrane, je rešitev njiva

4.3.2022 | 14:45

Divji prašiči zadnja leta kmetom povzročajo največ težav.

Škoda po divjadi stalno narašča, ker odstrel ne sledi reprodukciji, ugotavljajo v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije – Po neuradnih podatkih škoda za leto 2021 bistveno večja od tiste v letu 2020 – Nekatere lovske družine plačujejo hitreje, druge z zamikom

Škoda po divjadi stalno narašča, kar je posledica tega, da se tudi število večine parkljaste divjadi nenehno povečujejo, ker odstrel ne sledi reprodukciji. Največ škode na kmetijskih površinah naredijo divji prašiči, od 70 do 75 odstotkov vse škode, preostalo pa največ jelenjad in srnjad, ugotavljajo v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije.

V zadnjem desetletju je bila škoda, ki jo povzročata rastlinojeda parkljasta divjad in divji prašiči, posebej visoka v letih 2013, 2017 in 2019. To povečanje gre predvsem na račun divjih prašičev. Za te je še posebej značilno, da je škoda, ki jo povzročijo, odvisna od tega, koliko imajo hrane v naravi. Izrazit skok v obsegu škode se bo pokazal po vseh zbranih podatkih najbrž tudi za leto 2021. Po neuradnih podatkih je škoda za leto 2021 bistveno večja od tiste v letu 2020, saj hrane v naravi ni bilo, divjih prašičev pa je zelo veliko. Razmere na terenu so ponekod nevzdržne, ugotavljajo v zbornici.

Da prašiči vse pogosteje prihajajo na posevke, ugotavlja tudi kmet Anton Štrucelj iz Gribelj. »Pred leti nismo imeli problemov z divjimi prašiči, v zadnjih nekaj letih pa vsakič naredijo veliko škodo na koruzi,« je povedal. Kot je rekel, kmetija škodo prijavi lovcem. Ti dajo odškodnino, a je veliko manjša od dejanske vrednosti izgubljenega pridelka. Anton Štrucelj ugotavlja, da je divjih prašičev v zadnjih letih veliko več kot v preteklosti. Ob takem staležu je hrane v naravi vse manj, zato jo iščejo na poljih in posevkov ne morejo obvarovati niti ograje. »Rešitev za zmanjšanje škode je odstrel,« meni Anton Štrucelj.

Pri domačih rejnih živalih na paši največ škode povzročata medved in volk. Koliko bo na kmetije vdiral rastlinojedi medved, je zelo odvisno od razpoložljive hrane v naravi, predvsem v gozdu. To velja sicer tudi za mesojedega volka. Škoda, ki jo je povzročil volk, je bila po podatkih zbornice posebej visoka leta 2007. Potem se je zmanjševala, v zadnjem času se spet povečuje. Upravno sodišče je zaradi tožb nekaterih naravovarstvenih organizacij namreč zaustavilo odstrel, pravijo v zbornici.

Škoda po divjih prašičih na njivi koruze (foto: arhiv DL)

ODŠKODNINA HITRO IN Z ZAMIKOM

Kolikšen delež škode v kmetijstvu kmetje prijavijo, ni znano. »Dejstvo pa je, da je škoda, ki jo povzroči divjad, večja od uradno izplačane in prikazane. Dejansko veliko lastnikov škode zaradi različnih vzrokov ne prijavlja. Ali so se naveličali prijavljati škodo, ker se jim ta nenehno ponavlja, ali se nočejo zameriti sosedu ali znancu, ki je član ocenjevalne komisije, ali imajo slabe izkušnje pri prejšnjih prijavah. Tako ocenjujemo, da delež oškodovancev, ki vzamejo breme škode nase, ni majhen. Poleg tega Zakon o divjadi in lovstvu govori o sporazumu o višini odškodnine, ki pa ni nujno dejanska vrednost, ampak dogovorjena vrednost, ki je odvisna lahko tudi samo od pogajalskih izhodišč. Ko so lovci v denarni stiski, velikokrat oškodovancu ponudijo določen znesek, češ da nimajo več denarja, pač po principu vzemi ali pusti,« menijo v zbornici.

Za škodo zaradi divjadi na lovnih površinah so odgovorni upravljavci lovišč, se pravi lovske družine ali lovišča s posebnim namenom. Škodo na teh površinah ocenjujejo pooblaščenci upravljavca. Za škodo na nelovnih površinah, kot so bližina naselij, sadovnjaki in drugi intenzivni nasadi, odgovarja država, v njenem imenu Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Škodo na teh površinah ocenjujejo pooblaščenci Zavoda za gozdove Slovenije. Za škodo, ki jo povzročijo medved, volk, krokar, kormoran, bobri in nekatere druge zavarovane vrste, tudi odgovarja država, v njenem imenu Ministrstvo za okolje in prostor. Tudi tovrstno škodo po pooblastilu ocenjuje Zavod za gozdove.

Kot poudarjajo v zbornici, so lastniki do odškodnine upravičeni le, če so ravnali kot dobri gospodarji in so naredili vse potrebno, da bi obvarovali svoje premoženje pred nastankom škode. To še posebej takrat, ko lahko pričakujejo škodo. Obstajajo različni načini varovanja premoženja, odvisno, kaj varujejo in pred katero vrsto živali, pravijo v zbornici. Če spomnimo na izkušnjo Štrucljeve kmetije iz Gribelj, ograja kot predpisani način varovanja ne da vedno zadovoljivih rezultatov.

Očitno je ključno, da ne obstaja avtomatizem za doseganje odškodnin, pot do odškodnine pa je uradniško precej zapletena in praktično negotova. Posebej še, ker za izplačilo škode zakonsko ni opredeljenega roka in zato v praksi to poteka zelo različno. Nekatere lovske družine plačujejo hitreje, druge z zamikom, praviloma naj bi lovske družine in lovišča s posebnim namenom odškodnino izplačali do konca koledarskega leta.

Pri škodi, ki jo povzročajo volkovi, medvedi in druge zavarovane vrste, so po podatkih zbornice izplačila praviloma tekoča. Izplačilo je odvisno od denarja na proračunu, dogajalo pa se je, da so oškodovanci morali čakati na izplačilo odškodnine tudi eno leto.

KAJ PA ŠKODA V GOZDU?

Škoda v gozdovih zaradi objedanja in lupljenja ni ovrednotena, predstavlja pa veliko motnjo pri razvoju mladega gozda, tako številčno kot vrstno, pravijo v zbornici. Tudi v Zavodu za gozdove Slovenije navajajo, da podatkov o škodi po divjadi v gozdovih v gospodarskem smislu sistematično ne zbirajo. Glavni razlog je v tem, da v Sloveniji ne obstaja enotna uradna metodologija za ocenjevanje škode v gozdu. Na Zavodu menijo, da je objedanje mladja in drgnjenje skorje dreves v gozdu deloma naravni proces. Je pa res, da divjad tako lahko pomembno vpliva na to, kako uspešno bodo gozdarji pomlajevali gozd. »Po podatkih zadnjega desetletja je pomlajevanje gozda zaradi vpliva divjadi najbolj ovirano na naslednjih območjih: snežniško-javorniški masiv, Menišija, osrednja Kočevska, del Kamniško-Savinjskih Alp in vzhodnih Karavank ter v delih Prekmurja, ob tem pa lokalno tudi drugje po Sloveniji,« pravijo v Zavodu za gozdove.

Za nastalo dejansko škodo na lovnih površinah so odgovorni upravljavci lovišč. Prijava škode je v domeni lastnika zemljišča, ampak zaradi težavnega vrednotenja škode v gozdu so izplačila odškodnin redka, menijo v Zavodu za gozdove Slovenije.

Članek je bil objavljen v 4. številki Dolenjskega lista 27.  januarja 2022

M. Luzar