DL: Strateški načrt SKP SKP 2023–2027: Prvič več denarja, kot zahtevajo predpisi EU

22.1.2022 | 13:30

Damijan Vrtin

Države EU so potrdile skupno kmetijsko politiko – Vlada kmetijstvu zagotovila dodatnih 310 milijonov evrov v obdobju 2023–2027 – SKP prinaša novosti tudi za delo kmetijske svetovalne službe

Po več kot treh letih, odkar je Evropska komisija objavila prvotni predlog reforme, so države EU prejšnji četrtek potrdile skupno kmetijsko politiko (SKP) za obdobje 2023–2027. Za slovensko kmetijstvo pa je bil že dan prej, kar zadeva nove SKP, storjen pomemben korak: vlada je za nacionalni strateški načrt SKP namenila še dodatnih 210 milijonov evrov.

Že 23. novembra je reformo SKP 2023–2027, katere del bodo strateški načrti držav članic, potrdil Evropski parlament, tri uredbe, ki sestavljajo sveženj reform kmetijske politike, mora sedaj odobriti še Svet EU, nova skupna kmetijska politika, ki naj bi bila bolj zelena, pravičnejša in preglednejša, pa naj bi se začela izvajati leta 2023.

Iz dolgoročnega proračuna EU za obdobje 2023–2027 se kmetijstvu na ravni EU namenja 387 milijard evrov, od katerih bo imela Slovenija na voljo 1,2 milijarde, k temu znesku pa bo zagotovila še 540 milijonov evrov iz državnega proračuna. Obveznemu minimalnemu deležu 230 milijonov evrov, ki ga je slovenska vlada prvotno namenila za kmetijstvo, je po dolgotrajnih pogajanjih s predstavniki kmetijskih organizacij že poleti primaknila dodatnih 100 milijonov, preteklo sredo pa še 210 milijonov evrov. Prvič po vstopu v EU bo tako Slovenija zagotovila za kmetijstvo več denarja, kot to zahtevajo evropski predpisi, dodatna sredstva pa bodo namenjena prilagajanju podnebnim spremembam, zagotavljanju dobrobiti rejnih živali in grajenju močnih verig vrednosti, ki zagotavljajo prehransko varnost. Z njimi bo država omogočila tudi več naložb za ohranitev in razvoj družinskih kmetij, zagotovila bo pridelavo in prirejo varne ter kakovostne slovenske hrane, omogočila prilagoditev slovenskega kmetijstva na vedno zahtevnejše razmere na trgu ter ohranila podeželje in njegovo poseljenost. Prav tako bodo dodatna sredstva omogočala ohranjanje kulturne krajine za namen razvoja turizma in zagotavljanje pogojev, ki bodo mlade obdržale na kmetijah, ter prilagajanja podnebnim spremembam.

NOVA KMETIJSKA POLITIKA

Namen nove kmetijske politike je med drugim evropskim kmetom zagotoviti trajnostno prihodnost, med pomembnejšimi ukrepi pa je tudi bolj ciljno usmerjena podpora manjšim kmetijam. Je tudi prva skupna kmetijska politika EU, ki vključuje socialno razsežnost, s ciljem zagotoviti ustrezne zaposlitvene pogoje za kmetijske delavce, pa tudi najbolj okoljsko ambiciozna doslej. Krepi biotsko raznovrstnost ter spoštuje okoljsko in podnebno zakonodajo in zaveze EU. To se bo moralo kazati tudi v nacionalnih strateških načrtih, ki jih morajo članice do konca leta predložili v oceno Evropski komisiji, pa tudi v kmetijskih praksah ter načinu dodeljevanja sredstev iz sklada za razvoj podeželja in neposrednih plačil. Kar četrtina neposrednih plačil je namreč rezervirana za okolju prijaznejše kmetijske prakse, države članice pa bodo morale zagotoviti, da bo najmanj 35 odstotkov proračuna za razvoj podeželja in vsaj četrtina neposrednih plačil namenjenih okoljskim in podnebnim ukrepom. Nova SKP namreč določa tudi deleže sredstev, ki jih mora država zagotoviti za ukrepe spopadanja s podnebno krizo in za varstvo okolja, pomemben poudarek reforme SKP pa je tudi na področju dobrobiti živali.

STRATEŠKI NAČRT

Države članice z nacionalnimi strateškimi načrti same opredelijo potrebe in cilje, pri čemer pa imajo v primerjavi s predhodnimi SKP več fleksibilnosti pri iskanju rešitev za svoje razvojne probleme. Slovenski strateški načrt SKP 2023–2027 vsebuje ključne strateške usmeritve za izvajanje kmetijske politike v Sloveniji in podaja nabor intervencij. Prvič je v enotnem dokumentu opredeljena celotna SKP, tako prvi steber, ki obsega neposredna plačila in sektorske ukrepe, kot tudi drugi steber, ki obsega politiko razvoja podeželja.

Pri nas je o predlogu strateškega načrta SKP 2023–2027 med 4. in 25. novembrom potekala druga javna razprava, v okviru katere je kmetijsko ministrstvo prejelo več kot 80 pisnih pripomb, pobud in vprašanj. Strateški načrt ima sicer več kot 600 strani in prinaša kar precej novosti. Nova kmetijska politika med drugim prinaša novosti tudi za kmetijsko svetovalno službo. Kmetijski svetovalci, ki delujejo pod okriljem KGZS, bodo namreč ključni akterji implementacije strateškega načrta.

POMEMBNI SVETOVALCI

»Ko bo novo programsko obdobje, nove intervencije, bo zelo pomembno, da bomo te informacije prenesli kmetom, da se bodo lažje odločili, katera sredstva in pod katerimi pogoji, ki bodo predpisani, bodo lahko uveljavljali,« pravi direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto Damijan Vrtin. V ta namen bodo imeli orodje, tako imenovani kalkulator. »V končni fazi namreč vsakega kmeta zanima, koliko bo pridobil oziroma kolikšna sredstva bo lahko uveljavljal v primerjavi z zdajšnjo situacijo,« pravi Vrtin. To nalogo bodo na zavodu izvajali v sklopu redne javne službe. »Ob vsaki spremembi programskega obdobja smo kmetom prenesli potrebne informacije in jim svetovali, kaj in kako je smotrno in pod kakšnimi pogoji. To bomo naredili tudi sedaj.«

Novost v njihovo delo pa vnaša aplikacija Sopotnik, ki je sicer odprtega tipa. »Vsak nosilec kmetije bo lahko spremljal ali kmetuje ustrezno z ukrepi oziroma intervencijami, ki si jih bo izbral,« pravi o aplikaciji, ki bo delovala na način, da bodo pogosteje spremljali, kaj se dogaja na kmetijskih površinah. Tako bodo denimo daljinsko zaznavali, ali se je na neki parceli spremenila kultura, v kakšni fazi rasti ali razvoja je in podobno.

»Aplikacija deluje na podlagi posnetkov in zelo občutljivih infrakamer. V njej si bo lahko vsak za svojo kmetijo pogledal parcele. Tam, kjer bo gerk označen zeleno, bo vse prav, če bo rumeno, bo pomenilo, da nekaj ni čisto prav in da bo treba preveriti, kaj ni prav, če bo rdeče, pa bo pomenilo, da ni prav,« pravi Vrtin. Zamisel se mi zdi dobra. »Namen je, da lahko kmet sam spremlja in reagira še pred izdajo odločbe za dodeljevanje sredstev oz. subvencij,« pravi. Opozarja pa, da si razmeroma majhno število kmetij oziroma kmetov samo vnaša zbirne vloge in ureja davčne zadeve preko aplikacij, ki to omogočajo, zato predvidevajo, da se bo veliko kmetov obračalo nanje in na njihove svetovalce, da jim bodo to pojasnjevali.

»Poleg rednega spremljanja bo agencija za kmetijske trge konec novembra vsem kmetom izdala informacijo o stanju na gerkih po barvah, kmetje pa bodo imeli osem dni, da ustrezno pojasnijo. V naravi tedaj ne bodo mogli več spreminjati, lahko bodo samo še pojasnili, zakaj je tako, kot je,« pravi in dodaja, da bo to po njihovem mnenju postala kar velika kampanja v začetku decembra, ko bodo svetovalci morali pomagati kmetom.

Kot pravi Vrtin, gre za povsem novo nalogo, ki je do sedaj še ni bilo. Aplikacija je pravno pogojena s strani Bruslja in jo morajo vse države članice EU vpeljati do leta 2024, utemeljitev ministrstva za kmetijstvo oziroma agencije za kmetijske trge za njeno uvedbo pa je, da bodo z aplikacijo, s katero bodo poskusno začeli že prihodnje leto, zmanjšali obseg kontrol. »To je res, oni bodo šli manj na teren in imeli fizično v naravi manj kontrol, mi in kmetje pa bomo dobili novo obveznost,« pravi Vrtin, ki glede na dolgoletne izkušnje z delom s kmetijami lahko trdi, da bo tega dela kar precej. »V Sloveniji imamo slabih 60.000 zbirnih vlog, vsaj pet odstotkov, kar pomeni okoli 3000 kmetij, je moralo biti kontrolirano v naravi, na terenu. Ko bo celotna Slovenija preskenirana, bo samo z daljinskim zaznavanjem to praktično 100-odstotna kontrola, kar pa pomeni, da bodo zaznali 20-krat več napak, ker bo vzorec 20-krat povečan,« pravi. Zato pričakujejo zaposlitev dodatnih kadrov, predvsem pa vire, da bodo kadre plačali, če bo res šlo za tako zelo povečan obseg dela.

Tretja zadeva, ki jo Vrtin izpostavlja, pa se nanaša na digitalizacijo. »Na splošno se poudarja digitalizacija in tudi v kmetijstvu in v strateškem načrtu je prenos znanja zelo pomemben. Tu pričakujejo, da bodo iz sklada za okrevanje deležni sredstev za nakup IKT-opreme in predvsem orodij, ki bodo služila za prenos znanja in sodelovanje z drugimi inštitucijami. »To je v načrtu sicer opredeljeno in mi na to tudi računamo, saj bomo tako lahko pri svojem delu boljši in bomo lahko še uspešneje podpirali kmetije.«

Članek je bil objavljen v 49. številki Dolenjskega lista 9. decembra 2021

Mojca Leskovšek Svete