DL: Naša kulturna dediščina - Novomeški klinopisi

21.1.2022 | 10:00

V zakladnici redkega in dragocenega knjižničnega gradiva novomeška knjižnica hrani predmet, ki spada na sam začetek zgodbe o razvoju pisav in knjig. To sta dva primerka glinene tablice, ene prvih pisnih podlag antičnega Bližnjega vzhoda.

Glinene tablice ali glinaste ploščice so se uporabljale kar tri tisoč let, in sicer v bronasti in železni dobi. Namenjene so bile zapisovanju v klinopisu, staroveški pisavi iz klinastih znakov, ki je bila razširjena v Mezopotamiji, Mali Aziji in v stari Perziji. Pred več kot pet tisoč leti so jo razvili pripadniki najstarejše znane civilizacije, Sumerci, ki so se naselili v dolinah rek Evfrat in Tigris. Klinopis, včasih vklesan tudi v kamen, je eden najstarejših sistemov pisave, prilagojen semitskim jezikom (akadski, starobabilonski in asirski).

Tablici, hranjeni v knjižnici, od katerih ena meri v višino dvanajst centimetrov, druga pa samo pet centimetrov in je po vsej verjetnosti samo okrušek tablice, sta peščeno rjave barve. Oba primerka glinenih tablic sta popisana samo na sprednji strani, medtem ko je zadnja stran poškodovana. Vsebina zapisa nam ni poznana, tablici pa naj bi bili domnevno stari najmanj štiri tisoč let.

Leta 1970 je glineni tablici takratni Študijski knjižnici Mirana Jarca in s tem rodnemu mestu podaril veleposlanik Mirko Jakše. Politični delavec in diplomat Mirko Jakše, doma iz znane Perove gostilne, danes lokal Pri slonu na Rozmanovi ulici, po maturi na novomeški gimnaziji ni več stalno živel v rodnem mestu. Po vojni je bil skoraj dvajset let v diplomatski službi v Bruslju, Adis Abebi, Parizu in nazadnje v Damasku. V času, ko je bil veleposlanik v Siriji in Jordaniji, je glineni tablici dobil v dar ob ogledu razvalin starega Babilona.

Članek je bil objavljen v 49. številki Dolenjskega lista 9. decembra 2021

Mateja Kambič, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto