DL: Kapital se igra s planetom!

24.12.2021 | 14:15

Na kmetiji Marjana Gorenca svojo govedino tudi zorijo.

Tako o trenutnih visokih cenah koruze meni kmet Marjan Gorenc iz Zbur v šmarješki občini – Zaradi težkega dela kmetov in njihovega negotovega položaja ena največjih kmetij na Dolenjskem nima naslednika

Zaradi rekordnega povpraševanja Kitajske, izvoznih carin Rusije in Južne Amerike ter arktičnega mraza, ki je pozimi zajel ZDA, je letos cena koruze na svetovnih trgih močno poskočila. Vendar pa, kot pravi vodja oddelka za kmetijstvo pri KGZS – Zavod Novo mesto Andrej Kastelic, kmetije na Dolenjskem, tudi če bi koruzo prodale, zaradi tega letos ne bi kaj dosti zaslužile, bodo pa imeli tisti, ki morajo krmo dokupovati, zaradi visokih cen koruze in krme večji strošek.

Kot pravi Kastelic, je bil letos pridelek koruze, ki je po podatkih Kmetijskega inštituta Slovenije najbolj razširjena poljščina v Sloveniji, pridelek pa je večinoma namenjen za prehrano živali, slab. »Zaradi moče spomladi je bil neenakomeren vznik in nato slabša rast. Zelo močno je bilo izpiranje dušika oz. nizka razpoložljivost dušika za rastline. Tega nismo vedeli pravi čas, da bi pravočasno dognojevali. Pozneje pa je še suša dodatno omejila rast koruze,« pravi Kastelic. Tudi pri travinju letos zaradi suše in moče oz. hladnega vremena spomladi ni bilo velikih pridelkov. »Letošnji pridelek je nekje med 50 in 60 odst. običajne letine travinja,« pravi.

Pridelki koruze, ki je pomemben vir krme za živino, njeno kakovost in količino pa pogosto narekujejo vremenske razmere, so bili letos razmeroma nizki. »Kljub visokim cenam koruze zato ne moremo govoriti, da bo kmet letos kaj posebej zaslužil, če bo koruzo prodal, ker je pridelek toliko manjši,« pravi Kastelic.

Načelno pa kmetje na Dolenjskem, tudi če koruzo pridelujejo, te ne prodajajo, ampak jo imajo za krmo domače živine. Ker govedorejci oz. živinorejci krme ne prodajajo, pa za njih visoka cena krme oz. koruze pomeni višji strošek in padec prihodka.

Kot pravi Kastelic, morajo govedorejci v vsakem primeru dokupovati beljakovinsko komponento, ki se prav tako zelo draži. »Krmila se dražijo, tudi sama osnovna komponenta krmil, ki je koruza, ki jo mora mešalnica kupiti nekje na trgu, se draži. Zato po eni strani pričakujemo porast cen krmil, ki jih kmet mora kupiti, po drugi strani pa težko presodim, ali bo kmet dobil kaj več plačano govedo oz. če bodo govedo ali pa prašiči, ki jih bo vzgojil, sploh odkupljeni prek zadružnega sistema ali kako drugače,« pravi o napovedih za govedorejce oz. živinorejce.

Koruza se je letos zelo podražila, kar še posebej občutijo živinorejci.

EKONOMIKA V MINUSU

Med tistimi, ki pridelujejo koruzo, a jo imajo le za svojo živino, krmo pa morajo tudi dokupovati, je tudi eden največjih kmetov na Dolenjskem Marjan Gorenc iz Zbur v občini Šmarješke Toplice. Kmetija Gorenc je tudi med večjimi živinorejci v Sloveniji, ki pitajo govedo. Na prek 80 ha veliki kmetiji se ukvarjajo z rejo pitancev že od leta 1983. Trenutno jih imajo 250, imeli pa so tudi že 350 pitancev. Stalež so zmanjšali pred dvema letoma. »Ekonomika je govorila o zelo velikem minusu. Dvakrat smo bili v zelo močnih rdečih številkah,« pojasnjuje gospodar.

V iskanju poti, ki bi jim omogočila bolj ekonomično poslovanje, so že pred desetimi leti začeli testirati zorjeno meso za steake, pred dvema letoma pa so ga začeli prodajati. Danes iz zorjenega mesa prodajajo tudi burgerje in tatarce, ravno zdaj pa ponudbo nagrajujejo še z novimi izdelki, med katerimi so predvsem takšni, ki jih na slovenskem trgu še ni. »Zoreli bomo razne mišice v vakuumu, v kratkem pa bomo začeli prodajati 100-odst. goveje hrenovke, ki jim ne bo dodana nobena maščoba, nobeno olje, samo goveje meso,« pravi. Hrenovke bi morali že začeti prodajati, a je hči, ki spreminja blagovno znamko, zbolela za korono, tako da so prodajo malce zamaknili. O zorenju mišic, predvsem iz potrebušine, kar bo novost na slovenskem trgu, pa Marjan pravi: »Svetovni razrez pozna popolnoma drugačna poimenovanja in pripravo raznih kosov mesa, kot ga poznamo pri nas. Slovenija je, kar zadeva mesarske stroke, zelo, zelo zadaj.«

NA TUJI TRG

Gorenčevi živine ne prodajajo slovenskim klavnicam, ampak predvsem v tujino, za zoreno govedino pa imajo kupce trenutno le v Sloveniji. Ker je njihovo meso že od nekdaj zelo cenjeno tudi v tujini, bodo z novo blagovno znamko, ki bo zasnova mednarodno, in novo spletno stranjo svojo ponudbo zorene govedine in izdelkov iz nje razširili tudi na tuje trge, predvsem na Zagreb in Italijo. Za to so že zdaj dovolj veliki. Zmogljivost zorilnice je namreč za 27 žvali.

CENE NE BODO ŠLE V NEBO

»S koruzo in z žiti, ječmenom in s tritikalo smo že bili, ko smo zmanjšali stalež, samooskrbni, sicer pa koruzo dokupujemo,« pravi. Ekonomika poslovanja v desetletnem obdobju jim je pokazala, da če štejejo vse stroške pridelave, takšna krma ni donosna. Osnovno krmo sicer vso pridelujejo doma, so pa vedno nekaj žit dokupili, saj so zelo velik porabnik žit. »Pol koruze, ki jo moramo dodajati po obrokih, sami pridelamo, preostalo pa moramo dokupiti,« pravi Gorenc in dodaja, da silažo pridelajo sami v celoti, kar je samih žit, pa jih morajo polovico dokupiti za polletno obdobje.

»Kapital se igra s planetom,« pravi o trenutnih visokih cenah koruze. »Kitajska je lani odpeljala ogromno žit, dejansko vsa žita z južnega dela Balkana. Zato so se lani koruzi tako ekstremno dvignile cene,« pravi in dodaja, da borzniki do lanskega leta niso imeli nobenega kapitala v žitih. »Lansko leto in letos pa so v žita vložili ogromno kapitala in samo vprašanje časa je, kdaj bodo hoteli kapital z dodano vrednostjo nazaj. Ko bodo žita prodali in oplemeniti svoj denar in ko na trgu trženje ne bo več zanimivo, bo cena koruze spet padla,« pravi in dodaja, da cene koruze ne bodo šle v nebo.

Stanje z visokimi cenami koruze in raznimi špekulacijami, za katerimi stoji kapital, primerja s cenami govejega mesa pred skoraj desetimi leti. »Leta 2012 so bile cene govejega mesa na slovenskem trgu za 10 ali 20 centov višje, kot so trenutno,« pravi. Letos so sicer cene boljše, kot so bile lani, še vedno pa je prepričan, pri čemer sicer ne govori iz lastnih izkušenj, cena ne pokriva stroškov. »Stroški samo rastejo. Če smo zdaj na 3,70 evra za kilogram, leta 2012 pa je bila cena 4 evre, bi morala biti danes krepko čez 4,5 evra, da bi kaj ostalo za kmeta,« pravi.

BREZ NASLEDNIKA

»Če bi dali naše podatke v kalkulator Krke, ki obračunava amortizacijo in vse stroške, bi vrata zaprli že dopoldne, ne popoldne. Bil bi namreč totalen minus, kar tudi je,« pravi. Zaradi težkega položaja, v kakršnem so kmetje, pa zanj tudi ni prav nič boleče, da njegova kmetija, na kateri delata z ženo sama z občasno pomočjo pri večjih opravilih, nima naslednika. »Pot kmeta nikoli ni bila lahka, pa še trša bo,« je prepričan. Zato z ženo, s katero imata, čeprav imajo krmljenje živine na visoki ravni, veliko dela, ne želita, da bi njuni hčeri šli po poti negotovosti, kakršna je v kmetijstvu. »Mi smo podjetje pod milim nebom,« pravi in dodaja, da hčerkama, ki sta se odločili za drugačno pot, kmetovanja ne more priporočiti. Sam, kot pravi, vztraja samo zato, ker ima rad delo na kmetiji, bodo pa tako zaradi višanja stroškov pa tudi vseh drugih razmer v kmetijstvu že zdaj manjši stalež pitancev, kot so ga imeli še pred dvema letoma, še zmanjšali.

Članek je bil objavljen v 46. številki Dolenjskega lista 18. novembra 2021

Mojca Leskovšek Svete