DL: Zlatomašnik Božidar Metelko - Zahvala za 50 rodovitnih let

31.10.2021 | 15:50

Zlatomašnik prelat Božidar Metelko (foto: L. M.)

Farni praznik sv. Jerneja so v župniji Šentjernej letos združili s pomembnim dogodkom – zlato mašo rojaka Božidarja Metelka, prelata, generalnega vikarja ter kanclerja Škofije Novo mesto.

Slovesne maše, ki jo je obogatilo petje domačega župnijskega pevskega zbora, so se poleg mnogih vernikov udeležili še številni duhovniki ter apostolski administrator in upokojeni novomeški škof msgr. Andrej Glavan.

Slavljenca, ki je pred petdesetimi leti stal za novomašniškim oltarjem, tokrat za istim, a zlatomašnim, sta najprej nagovorila domači župnik, dekan Anton Trpin, ter šentjernejski župan Jože Simončič in se mu zahvalila za vsa dobra dela v Gospodovem vinogradu v petdesetih letih. Župan je rojaku izročil darilo, s podobno pozornostjo pa se je spomnil tudi škofa Glavana, ki zapušča škofovsko mesto, ter se mu zahvalil za dobro delo in sodelovanje.

Mašo je daroval msgr. Andrej Glavan in spomnil, da zlata maša govori o dokončni odločitvi, ki jo je duhovnik dal pred petdesetimi leti tako rekoč za vso večnost. »Duhovniški poklic se ne menja, kot človek menja službo, kar se danes pogosto zgodi za boljšo plačo. Ti si duhovnik vekomaj, je bilo izrečeno nad nami ob posvečenju. Ne od danes do jutri, če bo šlo, če ne bo pretežko, ampak v duhu besed apostola Petra: Gospod, za teboj bom hodil, kamor koli pojdeš.«

Zahvalo in dobrodošlico v rojstni šentjernejski fari je slavljencu Božidarju Metelku (v sredini) izrekel domači župnik Anton Trpin (na desni). (foto: L. M.)

V pridigi se je Glavan zlatomašniku zahvalil za bogata minula duhovniška leta. »O njih najbolj ve le Bog, saj le on pozna vso dobro voljo, vse skrite boje in naprezanja, ne glede na status, službe in časti v Cerkvi, le on pozna prizadevanja za čistost namenov in predvsem mero ljubezni,« je poudaril.

Metelkovih 50 let duhovništva je Glavan razdelil na dve »rodovitni obdobji, eno bolj bleščeče od drugega«. Petindvajset let je deloval kot duhovnik: začel je kot kaplan v Moravčah, nadaljeval v Zagorju ob Savi, 16 let in pol pa se je kot župnik trudil v eni največjih slovenskih župnij, v Župniji Kočevje, ki je bila duhovno in materialno zanemarjena. Ob njegovem odhodu je bilo bistveno drugače.

Kasneje je bil Metelko poslan za župnika v še večjo župnijo, Ljubljana Šentvid, po petih letih pa ga je Franc Rode imenoval za generalnega vikarja ljubljanske nadškofije.

Ko je bila ustanovljena in razglašena novomeška škofija, se je Metelko med prvimi prijavil, da se vključi med duhovnike nove škofije. Glavan pravi, je bil tega zelo vesel in mu je hvaležen. Z bogatimi izkušnjami je Metelko postal generalni vikar in kancler nove škofije, Glavan ga je imenoval tudi za kanonika in prošta, predstojnika stolnega kapitlja. Skupaj so postavljali duhovne in materialne temelje škofije, Glavanu je bil moder svetovalec.

Slavljenca se spominjajo mnogi, ki jih je spremljal kot prvoobhajance, veroukarje, zaročence, zakonce ter stare in onemogle v bolezni. V številni in verni kmečki družini v Brezovici pri Šentjerneju, kjer se je rodil, je pridobil vero, socialni čut in skromnost ter mnoge druge dobre lastnosti in vrednote, ki so mu pri duhovniškem poslanstvu v pomoč.

Kot je pridigo zaključil Glavan, za oba zdaj prihajajo leta pokoja, morda tudi samote, bolezni in drugačnih preizkušenj. A polnila jih bosta z molitvijo za nove duhovne poklice in blagoslov novomeške škofije.

Članek je bil objavljen v 35. številki Dolenjskega lista 2. septembra 2021

L. Markelj