Radarski posli Janševega specialca na Dolenjskem

29.9.2021 | 19:00

Janšev ključni operativec Darko Njavro bo prejel posel v vrednosti 800.000 evrov. (Foto: STA)

Janšev ključni operativec Darko Njavro bo prejel posel v vrednosti 800.000 evrov. (Foto: STA)

Skoraj 30.000 prebivalcev petih občin s plačevanjem kazni za prehitro vožnjo ne polni le občinskih blagajn, ampak tudi račune zasebnih podjetij, za katerimi se skriva Darko Njavro, nekdanji pripadnik brigade Moris.

Devet let po izbruhu razvpite afere z mariborskimi radarji, ki so pripeljali do vstaj proti takratnemu županu Francu Kanglerju in njegovega odstopa, nato pa se razvili v proteste po vsej državi, se zgodba ponavlja na Dolenjskem.

Nekaj manj kot 30.000 prebivalcev občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Škofljica, Ig in Dobrepolje namreč s plačevanjem kazni za prehitro vožnjo ne polni le občinskih blagajn, ampak tudi račune zasebnih podjetij. V njihovem ozadju se skriva Darko Njavro, podjetnik in nekdanji pripadnik brigade Moris, ki že vrsto let velja za enega od ključnih obveščevalnih operativcev predsednika SDS Janeza Janše. Pri tem mu pomaga Leo Oblak, solastnik več slovenskih radijskih postaj, za katerim se Njavro ves čas skriva. 

Čeprav sta do zdaj od občin skupaj prejela že več deset tisoč evrov, je bil to šele začetek. Letos spomladi se je namreč pet občin, ki jih vodijo župani pomladnih strank, odločilo, da bodo skupaj vzpostavili medobčinski sistem merjenja hitrosti s pomočjo stacionarnih radarjev. Tudi ta posel, vreden okrog 800.000 evrov, bo prek Oblaka šel k Njavru. Dokumentacija razkriva, da je bil posel vnaprej dogovorjen, pri njem pa se pojavljajo tudi sumi prirejanja razpisnih pogojev, dajanja provizij in oškodovanja proračunov več slovenskih občin.

Ko se vlada zamenja, občine najamejo radarje

Občine Grosuplje, Škofljica, Ivančna Gorica, Ig in Dobrepolje najemajo šest stacionarnih radarjev. Fotografija je ilustrativna.

Občine Grosuplje, Škofljica, Ivančna Gorica, Ig in Dobrepolje najemajo šest stacionarnih radarjev. Fotografija je ilustrativna.

Zgodba z radarji se je začela lani, ko je občina Grosuplje s štirimi sosednjimi občinami oblikovala skupno občinsko upravo (5G). "Združujemo se predvsem z namenom boljšega servisa občankam in občanom," so takrat sporočili župani Peter Verlič (Grosuplje), Dušan Strnad (Ivančna Gorica), Janez Cimperman (Ig), Ivan Jordan (Škofljica) in Igor Ahačevčič (Dobrepolje). Eden njihovih prvih skupnih projektov je bila postavitev stacionarnih radarjev.

Do takrat so imeli merilnike hitrosti in radarje le v občinah Grosuplje in Ig. Najemali so jih pri podjetju Lab Commerce. Njegov lastnik je Peter Sekavčnik, ki se pred tem ni ukvarjal s to dejavnostjo, ampak z dobavo orožja in vojaške opreme državi. Po pogodbi so mu mesečno 2350 evrov (brez DDV) na mesec, od Sekavčnika pa so kupili tudi ohišje za postavitev radarja.

Toda maja lani, kmalu po zamenjavi vlade, je v zgodbo vstopil nov ponudnik. V treh občinah (Škofljica, Dobrepolje in Ivančna Gorica) so namreč prejeli ponudbo za najem samodejne merilne naprave VITRONIC in LTI. Poslalo jo je podjetje Infosoft, ki je v lasti Lea Oblaka. Občine so se s ponudbo strinjale in kmalu zatem Infosoftu začele izdajati prve naročilnice. 

V resnici je bil Oblak le krinka za drugega, močnejšega igralca. Iz dokumentacije, s katero razpolagamo v uredništvu, je namreč razvidno, da je Oblakov Infosoft celoten sistem za merjenje hitrosti najel od družbe Kops Pro. Njen lastnik je Ivan Garbas, družinski prijatelj Darka Njavra, pri katerem je končala tudi večina zaslužka iz posla z radarji.

Posle z radarji dobivajo podjetja v lasti Lea Oblaka (na fotografiji), a se za njim v resnici ves čas skriva Njavro.

Posle z radarji dobivajo podjetja v lasti Lea Oblaka (na fotografiji), a se za njim v resnici ves čas skriva Njavro.

Kdaj lahko občine zahtevajo denar nazaj: Tako krovna pogodba, ki jo je občina Grosuplje sklenila z družbo INF Tehnologije, kot tudi naročilnice, ki jih je pred tem na tri občine pošiljal Infosoft, vsebujejo protikorupcijsko klavzulo. Če bi ugotovili, da je kdo za pridobitev posla ali njegovo sklenitev pod ugodnejšimi pogoji obljubil, ponudil ali dal kakšno nedovoljeno korist, bi bile pogodbe nične, občine pa bi lahko zahtevale denar nazaj. Do sedaj sta obe družbi od njih prejeli že več kot 100.000 evrov.

Kako si naveza Njavro-Oblak deli denar občin 

Oblak in Njavro sta posel izpeljala na naslednji način:

- občine so za posamezni radar Oblakovemu Infosoftu mesečno plačevale 2300 evrov, kar je 50 evrov manj, kot so pred tem v sosednji občini Grosuplje plačevali podjetju Lab Commerce. 

- Oblak je nato za najem istega radarja plačal 1955 evrov družbi Kops pro, ki je morala skleniti še ločeno pogodbo za dobavo merilnikov hitrosti s podjetjem Strateško varnostno svetovanje (SVS) v lasti Njavra, zadnjega člena v verigi posla z radarji.  

- od 2300 evrov je tako Oblaku ostala le razlika v višini 345 evrov na radar, kar je 15 odstotkov vrednosti posla.

Družba Kops Pro je morala skleniti še ločeno pogodbo z Njavrotovim podjetjem SVS.

Družba Kops Pro je morala skleniti še ločeno pogodbo z Njavrotovim podjetjem SVS.

Ob tem so morale posamezne občine od družbe Kops Pro kupiti še radarska ohišja, v katerih so nameščeni stacionarni radarji. Tako je Infosoft od njih v obdobju od julija do decembra lani prejel 39.100 evrov. Družbi Kops Pro je nakazal naprej 33.235 evrov, sam pa ponovno obdržal 15 odstotkov razlike. 

Toda tudi večina te razlika je končala v rokah Njavra, natančneje na bančnem računu njegove soproge. Iz dokumentov je namreč razvidno, da je Oblak konec lanskega leta prejel račun za 3250 evrov, ki mu ga je izstavila Natalija Njavro, soproga Darka Njavra, sicer zaposlena na Javnem Holdingu Ljubljana. Poslala ga je njegovemu podjetju Visual Radio, za katerega je opravila analizo istoimenskega projekta. Od Oblaka je prejela tudi nagrado za praznično delo. Račun je izdala tik pred iztekom prvotnega naročila radarjev s strani občin, zaradi česar je mogoče utemeljeno domnevati, da je šlo za razdelitev zaslužka z radarji.

Nov mega posel z radarji prirejen za Njavra in Oblaka?

Denarni tok od občin poteka prek računov družb Infosoft in Kops Pro in se konča pri podjetju Darka Njavra.

Denarni tok od občin poteka prek računov družb Infosoft in Kops Pro in se konča pri podjetju Darka Njavra.

Vse to je bil uvod v mnogo večji posel z občinami. V Grosupljem so tako v začetku februarja v imenu petih občin objavili javno naročilo za najem opreme za merjenje hitrosti v cestnem prometu, s katerim bi na novo, za štiri leta, najeli šest merilnikov hitrosti. Ocenjena vrednost posla je znašala 662.400 evrov, kar pomeni, da bi za posamezni radar plačevali 2300 evrov na mesec. To je enako znesku, ki sta ga prej trem občinam zaračunavala Oblak in Njavro.

Do izteka roka so v Grosupljem prejeli 2 ponudbi. Oddali sta jih:

- podjetje Lab Commerce, prvotni najemodajalec radarjev, in to v višini 792.000 evrov brez DDV.

- podjetje INF Tehnologije, ki je v lasti Lea Oblaka. Njegova ponudba je znašala 659.520 evrov, torej je bila cenejša od konkurenta in le nekaj tisoč evrov pod ocenjeno vrednostjo. 

Kot najugodnejšo so v Grosupljem izbrali Oblakovo podjetje, s katerim so maja letos podpisali tudi okvirni sporazum. Podjetje bo tako za 804.600 evrov (z DDV) občinam zagotovila najem radarjev tipa VITRONIC in LTI. Gre za iste radarje, ki jih je Infosoft najemal od družbe Kops Pro, ta pa od Njavra. Le da gre pri novem poslu za nekajkrat višje zneske in s tem tudi višje provizije.  

A že takoj po objavi javnega naročila so nekateri zainteresirani ponudniki opozorili, da je naročnik s posameznimi pogoji v resnici izločil vse razen enega ponudnika. Med drugim gre za zgornjo omejitev razdalje merjenja, zahteva po eni (in ne dveh) fotografijah in upravljanje sistema prek priročnega upravljalnika ali zaslona (in ne prek tablic ali računalnikov). Šele naknadno je naročnik te zahteve opustil. Toda posel je že prišel v prave roke.

Primož Cirman, Tomaž Modic, Vesna Vuković/Necenzurirano

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava