DL: Epidemija covida - Ni vse slabo, kar smo doživeli

10.9.2021 | 14:45

Udeleženci pogovora z gosti (foto: M. G.)Udeleženci pogovora z gosti (foto: M. G.)

Za okrevanje po epidemiji 12 milijard evrov – Nujno povezovanje manjših lokalnih skupnosti – Dokazi, da je za podnebne sprememb kriv človek

Inštitut dr. Antona Korošca (INAK) in Wilfried Martens Center za Evropske študije (WMCES) sta Kočevje kot vzorčni primer izjemne koordinacije pri obvladovanju koronakrize izbrala za pogovor z naslovom Nauki covid-19 krize.

»Pandemija je potrdila uspešno delovanje in perspektivo načela subsidiarnosti v politiki in javnem življenju,« je v uvodnem nagovoru izpostavil predsednik centra Martens in nekdanji predsednik slovaške vlade Mikuláš Dzurinda ter pri tem poudaril krhkost naših demokratičnih institucij in ranljivost človeštva. Pri tem je obravnaval tri področja, na katerih je potreben nov pristop. To so večja neodvisnost in močnejša odpornost naše farmacevtske industrije, večja politična enotnost držav članic EU v odnosu do Rusije in Kitajske ter odnosi z javnostjo, delo z našo civilno družbo.

O ranljivosti planeta, ki ga je napadel covid-19, ter o nauku krize, v kateri je bilo podeželje prepoznano kot varnejše okolje z vidika zdravja in mentalnega počutja, je več povedal evropski poslanec Franc Bogovič. Po njegovi oceni je pandemija prinesla tudi nekatere pozitivne učinke: predvsem povečano zavedanje o pomenu digitalizacije in njeni pospešitvi na veliko področjih, širše sprejete možnosti dela in prodaje na daljavo, pozitivne učinke je imela tudi na podnebje, ne nazadnje pa je služila tudi kot opomin za zavedanje o človeški majhnosti.

»Kljub neusmiljeni in večkrat neupravičeni medijski kritiki tudi pri nabavi zaščitne opreme, ki jo marca lani praktično nismo imeli, je država, poučena s svetovno krizo leta 2008/2009, nemudoma sprejela niz protikoronskih zakonov in z njimi za okrevanje gospodarstva, ohranitev delovnih mest in podjetij nominalno zagotovila šest milijard evrov pomoči. Do danes je bilo izplačanih nekaj manj kot tri milijarde evrov,« je dejal gospodarski minister Zdravko Počivavšek. To je pripeljalo do tega, da lahko po enem letu krize govorimo o nižjem številu brezposelnih, kot jih je bilo v začetku krize lani, s čimer je vlada ustvarila pogoje, da ima država danes najboljšo bonitetno oceno in negativno obrestno mero. V fondu za okrevanje in odpornost koristi le nepovratni del, kreditov EU ji ni treba črpati.

Ko je mag. Monika Kirbiš Rojs, državna sekretarka službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, razgrnila, da nova finančna perspektiva skupaj s programom za okrevanje predvideva približno 12 milijard evrov, ki jih bo treba porabiti do 2030, je Igor Ahačevčič, župan občine Dobrepolje, nekoliko skomignil. »Zgolj v večjih mestih boste gradili klinike, bolnišnice, zdravstvene domove. Podeželje, ki tako in tako že dalj časa usiha, pa bo tudi tokrat ostalo praznih rok,« ga skrbi.

»Nikogar ne bomo pustili ob strani in noben del Slovenije ne bo zapostavljen,« je zatrdila državna sekretarka. Znotraj pobude React EU je bilo odobrenih 93 milijonov evrov sredstev za oskrbo starejših, kar je pri današnjih demografskih trendih odlična naložba. Na vprašanje, ali še vedno drži zaveza iz koalicijske pogodbe o zagotovitvi štirih milijonov evrov za dokončanje doma starejših občanov v Osilnici, je odgovorila pritrdilno.

»Mehanizem pomoči se brez dvoma ne bo spreminjal,« je prepričan kočevski župan dr. Vladimir Prebilič. Lahko pa se mu prilagodimo, za kar je lep primer medobčinski vodovod Soriko, v katerega so pred leti zagrizle občine Sodražica, Ribnica in Kočevje ter bile uspešne pri črpanju evropskih sredstev. Manjše lokalne skupnosti bi se morale torej povezovati in hkrati poskrbeti za izdelavo večjih in kakovostnih infrastrukturnih projektov. Prebilič je tudi zelo ponosen na organizacijo cepljenja v občini, ki so jo kot primer dobre prakse posnemale tudi nekatere večje lokalne skupnosti, še bolj pa, da jo je gospodarski segment v času krize dobro odnesel. Kočevsko gospodarstvo je po teh kazalnikih tako pripravljeno na rast. Sicer je bil največji izziv med epidemijo pri mladih, nekaj šibkosti sta pokazala zdravstvo in sistem civilne zaščite. Ni vse slabo, kar smo v koroni doživeli, je še dejal Prebilič.

»Ko je virus napadel človeštvo, je življenje ohromelo, še bolj pa industrija, ki temelji na fosilnih energentih in je pretežno odgovorna za toplogredne pline. Planet je bil nekaj čas čist, ko so se tovarne zagnale, pa so se spet začele težave,« pa poudarja prof. dr. Franc Pohleven, biolog in mikolog, in dodaja, da se spoprijemamo tudi s pandemijo podnebnih sprememb. Klasično industrijo, ki je največji onesnaževalec okolja, je treba zmanjšati in jo nadomestiti z zeleno industrijo, z lesom kot surovino. Z njo je Kočevska glede na število prebivalcev menda najbogatejša na svetu, je še dejal.

Članek je bil objavljen v 27. številki Dolenjskega lista 8. julija 2021

M. Glavonjić