DL: Štiri desetletja vina rosé - Zmaga, odeta v rožnato

1.9.2021 | 14:40

Julij Nemanič in rosé

Direktorica Tatjana Malešič je v imenu Kmetijske zadruge Metlika Juliju Nemaniču izročila priznanje in za darilo sadiko vinske trte.

Nastopili so tudi tamburaši KUD Dobreč in vokalna skupina Lan.

Nad oboki Vinske kleti Metlika so 17. junija slovesno zaznamovali 40-letnico prvega pridelanega vina rosé v Sloveniji. Vino je leta 1981 kot prva v Sloveniji pridelala Vinska klet Metlika pod vodstvom Julija Nemaniča.

Julij Nemanič je pred štiridesetimi leti s svojo odločitvijo za pridelavo roséja postavil temelj prihodnjega delovanja metliške vinske kleti. Hkrati je s tem tudi omogočil nadaljnji obstoj in razvoj lokalnega vinogradništva, saj bi brez uvedbe roséja pridelovalci težko prodajali grozdje, je v svojem nagovoru sporočila direktorica Kmetijske zadruge Metlika Tatjana Malešič na jubilejni slovesnosti.

»In če se vrnemo 40 let nazaj, je imela metliška črnina v steklenici za seboj že desetletje. Nekaj let ji je družbo delal belokranjec, torej dve belokranjski vini. Vsako leto smo sprejeli v klet več grozdja in vina lepo tržili. Toda vinogradi, ki so bili po Beli krajini obnovljeni, so začeli bogato roditi. Eden izmed sklepov zadružnih organov je bil, da prenehamo odkupovati od vinogradnikov vino, da pa odkupimo vsak kilogram dobrega grozdja. In z leti se je pridelek grozdja povečeval, presegel celo dva milijona kilogramov. Žametovke je bilo daleč največ. Vse rdeče grozdje smo namenjali za črnino. Žametovka pa pri velikih pridelkih ne dozori. Pol grozda se obarva modro, pol vijoličasto ali rožnato, več jagod ostane zelenih. Toda že ime metliška črnina obljublja pivcu vsaj srednje temno barvo, a bila je vsako leto bolj svetla. Naročila za to iskano vino so se začela manjšati. Skratka – zadnji čas je bil za alarm. Kaj storiti? Da bi prenehali odkupovati grozdje od kmetov, niti pomisliti nismo hoteli. Saj smo si komaj zgradili zaupanje po nasilnem odvzemu kmečkih vinogradov na Vinomerju in v Vidošičih s strani države,« je povedal Julij Nemanič v nagovoru na tokratni slovesnosti.

Vztrajanje

Leta 1981 je v okviru razpisa francoske vlade odšel v Francijo na specializacijo v skupini tujih enologov. Na popotovanju po Franciji so v zadružni kleti v pokrajini Anjou dobili na pokušnjo tudi vino rosé. »Bela steklenica, privlačna rožasta barva, je gotovo nekaj, kar pritegne oko. Na slovenskih policah takšne barve nismo našli niti poznali. Vino iz rdečega grozdja, ki ne potrebuje barve. In naše grozdje žametovka je kot nalašč za tako vino, se spominja tistega dneva v Franciji, ko je pomislil, češ, ni treba veliko modrosti, da vidiš v takem vinu tudi priložnost za novo belokranjsko vino in hkrati rešitev za obstoječo metliško črnino.

Iz Francije se je vrnil konec julija, ko se je grozdje že mehčalo in barvalo. Prepričan je bil, da bodo pri metliški zadrugi njegovo zamisel sprejeli navdušeno. Na sestanek kolegija je prinesel v pokušnjo steklenico roséja, ki ga je tako očaral v Franciji. Toda samoupravni organi se za njegovo zamisel niso ogreli, češ, potrebovali bi novo etiketo to pa bi bili novi stroški – kdo bo tako vino kupil.

»Prišla je trgatev in tudi pred kletjo kilometrske kolone traktorjev z grozdjem žametovke. In neki dan smo sprejeli toliko grozdja, da smo napolnili vse štiri vinifikatorje, to so posode, v katerih mora grozdje na jagodnih kožicah nekaj dni odvreti. Ustavili smo sprejemanje grozdja. V čakalni vrsti je bilo še najmanj sto traktorjev, prikolica, osebni avtomobili in tu pa tam kakšna vprega. Najmanj dva dneva bi bilo treba čakati, da bi lahko spet sprejemali grozdje, če bi šli po postopku za črnino. In kocka je padla, gremo v rosé, kljub prepovedi. Kilometrske čakalne vrste ni bilo več v dveh urah, pred polnočjo smo prevzeli zadnje kilograme,« je upravičeno ponosen pripovedoval Julij Nemanič. Metliški rosé, prvi slovenski, se je pred štiridesetimi leti na prvem ocenjevanju uvrstil precej nad najboljšim cvičkom, navdušil je stroko, medije in trg, ki je belokranjskemu roséju na široko odprl vrata.

Prihodnost

Vinska klet deluje kot osrednji del Kmetijske zadruge Metlika. Pri Kmetijski zadrugi Nemanič zdaj vidi mlado ekipo domačinov, ki je po starosti podobna tisti, v kateri je on s sodelavci vpeljal rosé. Takrat se je s sodelavci veselil uspehov in ti so jih podžigali za nova iskanja, kaj še lahko pridobijo iz belokranjske zemlje.

»Kakšen nauk imamo lahko za danes iz tistih časov? Novo vino je pomagalo, da so bila vsa naša vina bolj opažena. Ne se bati dobrih letin grozdja. Trgatev je samo enkrat letno in vsaka ponuja novo priložnost, saj dva letnika nista enaka. V predzgodovinskem času naj bi bila rojena civilizacija tam, kjer je podnebje omogočalo uspevanje vinske trte. Tudi razcvet in blaginja vseh civilizacij sta bila povezana z vinsko trto in vinom. Ta pijača je bila ves čas v razvoju človeštva cenjena po redkih svojstvih in vrednotah. Preživela bo tudi nas. Od naše zvestobe in vere v trto bo odvisno, kako debel košček kruha nam bodo prinašala vina belokranjskega izvora. Želim vam volje, optimizma in prišli bodo boljši časi tudi za belokranjsko vinogradništvo. Spet se bo rigolalo in imeli boste v kleteh iskana vina,« je Julij Nemanič svoj zanos in zadoščenje delil z udeleženci nedavne slovesnosti ob 40-letnici prvega pridelanega vina rosé v Sloveniji.

V objemu velikega duha na slovesnosti je direktorica Tatjana Malešič v imenu metliške zadruge izročila Juliju Nemaniču priznanje in za darilo sadiko vinske trte. Metliški župan Darko Zevnik se mu je zahvalil za njegov pogum z roséjem. Udeležence sta pozdravili tudi slovenska vinska kraljica Ana Pavlin in kraljica metliške črnine Tjaša Rus. Z glasbo so dogodek popestrili ženska vokalna skupina Lan ob spremljavi KUD Dobreč ter duet pevka Tina Kocjan in kitarist Marko Simčič.

Članek je bil objavljen v 25. številki Dolenjskega lista 24. junija 2021

M. Luzar