DL: Portret tedna - Alenka Avsec

25.8.2021 | 11:20

Delovna, energična, zagnana, dobra po srcu, vedno pripravljena pomagati. To so glavne lastnosti Alenke Avsec iz Šmarjeških Toplic, letošnje občinske nagrajenke Občine Šmarješke Toplice, predsednice Društva podeželskih žensk Šmarjeta.

Ne skriva, da je pozornosti vesela. »Res se trudim in zadovoljna sem, če so ljudje opazili moje delo. Rada delam in pomagam, če le morem, to je moja dota od doma, zlasti od mame,« pove Alenka, ki je ravno to pomlad dobila že drugi mandat za vodenje šmarješkega društva.

Očitno ji članice zaupajo, saj ima Alenka neverjetno sposobnost organizacije društvenega delovanja, pri čemer pa ni šefinja, ki zna le ukazovati, ampak je tudi sama pridna mravljica. Kot vestna gospodinja in članica društva se udeležuje državnih tekmovanj v peki kruha, potic, šarkljev, štrukljev itd. ter dosega zlata priznanja. Pri poticah je že zmagala!

V društvu, kjer pogrešajo mlade moči, pa tudi kakega moškega, so organizirale že več razstav potic in pit. Dobro sodelujejo z vsemi društvi v šmarješki dolini, s šolo, vrtcem in župnijo. Pečejo pecivo za razne prireditve in dogodke, ne odrečejo nikomur, ki jih prosi in povabi. Organizirajo tudi izdelavo adventnih venčkov.

Alenka je s svojimi članicami posebno sodelovanje vpeljala tudi s Krkinimi Termami v Šmarjeških Toplicah, ki je zdaj med korono sicer malo zamrlo. Pri Mravinčevih v počitniški hiši na Koglem so spekle tudi po 17 hlebčkov petih vrst kruha, ki se je do jutra lepo ohladil, da so ga za zajtrk lepo narezale pred navdušenimi gosti.

Alenka je še kako vesela, da bodo s članicami lahko kmalu spet pekle skupaj. Po zaslugi Občine Šmarješke Toplice, ki je sredi Šmarjete odkupila Muletov hlev, ki ga načrtuje preurediti, bo Društvo podeželskih žensk Šmarjeta dobilo svoje prostore: kuhinjo in skladišče.

»Zdaj vsaka gospodinja peče sama doma, porablja svojo elektriko, vodo … Potem pa se bomo lahko bolj povezale, imele bomo shranjene stvari in skupni material za peko ter delale skupaj. Organizirale bomo tudi tečaje, predavanja, skratka imele bomo odlične pogoje za delo. To bo dalo članicam nov zagon in energijo. Res smo hvaležne županu Marjanu Hribarju za razumevanje in posluh,« pove Alenka Avsec, ki »svojim« ženskam ne nalaga le dela, ampak jih odpelje tudi na lepše. Že nekaj let s pomočjo Krkinih Term vsako poletje za tri dni odidejo na dopust v Strunjan. Tam se odpočijejo, kopajo in si kaj zanimivega pogledajo. Tudi ekskurzije imajo na programu in ravno prejšnji teden so odšle v Žalec z okolico.

Letos društvo slavi dve desetletji delovanja, a zaradi korone bodo praznovale raje prihodnje leto. Gotovo se bodo spomnile kaj zanimivega, že zdaj pa pripravljajo izid zbornika. Imajo kaj pokazati in se s čim pohvaliti.

Alenka kot prostovoljka deluje tudi v več lokalnih društvih, rada pomaga starejšim, dejavna je v upokojenskem društvu, kjer je koordinatorka za vas Šmarješke Toplice. Njeno moto je: v slogi in delu je moč. »Sem tudi vedno za kompromise – pri delu in sicer v odnosih. Brez tega v življenju ne gre. Vse se da dogovoriti in iti naprej!« Ko bi jo le slišali naši politiki.

Alenka Avsec je v življenju doživela marsikaj hudega, a na vse gleda pozitivno, kot na izkušnjo, ki ji da kak nauk za naprej. Zato je danes takšna, kot je. Hudo ji je bilo, ker ji starša nista mogla omogočiti šolanja – želela si je v gostinsko šolo, pa je takoj po osnovni šoli odšla v službo. Začela je kot likarica, a se kmalu zaposlila v novomeški Krki, kjer je opravila vso delovno dobo – 35 let v proizvodnji kozmetike, šest let v Notolu. Zdaj je že pet let vesela upokojenka in kot se pošali, »sem službo zamenjala z vodenjem društva«.

Ni ji dolgčas, saj ima dosti dela tudi z urejanjem doma, ki sta si ga postavila z že pokojnim možem, pa z njivo, vrtom in vinogradom z zidanico na Koglem. K sreči ji je usoda pripeljala dobrega partnerja Frenka, s katerim se dobro razumeta in si pomagata. Druži ju tudi ljubezen do kuhanja in peke.

Posebno veselje Alenki seveda predstavlja družina. Hčerka Suzana živi poleg, v svoji hiši na domačiji. Tudi ona rada peče in kuha, ker pa je po poklicu frizerka, poskrbi, da ima njena mami vedno urejeno frizuro. Dva vnuka ima naša portretiranka tako zelo blizu.

Da kri ni voda, pa dokazuje Alenkin sin Tomo, ki je je kuhar in živi na Primorskem. Z mamo si izmenjujeta nemalo kulinaričnih izkušenj in receptov. »Marsikaj me je že naučil, ima smisel za dekoracijo. Ob večjih prireditvah mi pride tudi pomagat,« pove Alenka, ki sama najraje peče kruh. No, nedavno pa se je spomnila še novosti, s katero bodo prvič postregle za letošnji občinski praznik – šmarješko pogačo. Malo v šali, malo pa zares, pove: »Če imajo belocerkovške gospodinje svojo vinjevrško pogačo, Belokranjke belokranjsko, bomo imele me pa šmarješko.« Gre za ajdovo testo, pogača pa je posipana z domačimi ocvirki (na sliki) in preverjeno – odlična.

Članek je bil objavljen v 24. številki Dolenjskega lista 17. junija 2021

Lidija Markelj