DL: Upad gibalnih sposobnosti otrok - Epidemija vse še poslabšala

14.6.2021 | 12:15

Sašo Vaš je profesor športne vzgoje in tudi predsednik Fight Cluba Shony. (Foto: osebni arhiv S. V.)

Dr. Gregor Starc (foto: osebni arhiv G. S.)

Odsotnost telesne vadbe med mladimi bo težko nadoknaditi. (Foto: KK Krka)

Meritve pokazale velik upad gibalnih sposobnosti otrok – Pri polovici se je tudi povečal delež podkožnega maščevja – Ravnatelji ogorčeni, ker ministrstvo ne bo sofinanciralo dodatnih ur športa

Ministrstvo za izobraževanje znanost in šport se je letos odločilo, da ne bo sofinanciralo dodatnih športnih dejavnosti v osnovnih šolah v okviru posebnega programa, namenjenega poučevanju vsaj ene dodatne ure športa za učence prve triade. Ravnatelji in športni strokovnjaki so nad tem ogorčeni, kajti meritve so pokazale močno poslabšanje gibalnih sposobnosti otrok po šolanju na daljavo, zato menijo, da bi moralo biti športa v šolah več, ne pa manj.

Ministrstvo vsako leto objavi razpis za izvajalce letnega programa športa, ki osnovnim šolam omogoča sofinanciranje dodatne ure športa. V preteklosti se je nanj prijavljalo večje število osnovnih šol, a jih je bilo nato iz leta v leto manj. Kot pravijo na ministrstvu, se je zadnji dve leti na razpis prijavilo le šest šol, za sofinanciranje programov pa so vsako leto namenili 20.000 evrov.

Šole, ki so pri programu vztrajale, so pričakovale, da bo ministrstvo letos razpis ponovilo, a so ugotovile, da se ne morejo potegovati za denar, ki bi jim omogočil izvedbo dodatnih športnih dejavnosti. »Presenečeni in ogorčeni smo, ker smo šole, ki smo leta sodelovale v tem projektu, po dolgih letih izločene iz razpisa in da po mnenju Direktorata za šport teh dodatnih ur športa ne potrebujemo. Enajst let smo bili uspešni na razpisu in v oddelkih prve triade izvajali dodatno športno ponudbo, ki je vsebovala raznolike športne vsebine, ki so nadgrajevale učni načrt. Progam je bil posebej prilagojen učencem določenega razreda oz. starosti. Pri urah je bil tako omogočen večji poudarek na koordinaciji, učenju kompleksnejših gibov, omogočen pa je bil tudi večji individualni pristop pri delu s posameznimi učenci. Ponosni smo na to, da smo z dodatnimi urami športa prispevali tudi k temu, da so bili učenci še bolj športno aktivni,« pravi ravnateljica Osnovne šole Ferda Vesela Šentvid pri Stični Angelca Mohorič. Po njenih besedah je bil letos razpis še toliko pomembnejši, saj je raziskava, ki so jo izvedli strokovnjaki s Fakultete za šport, pokazala, da je večmesečno šolanje na daljavo v preteklem letu pustilo posledice. »Pričakovala bi, da nam bodo še kakšno dodatno športno uro dodali, ne pa vzeli vseh! Zavedamo se, da je športna aktivnost v teh časih zelo pomembna za vse nas in trudili se bomo, da učencem omogočimo dodatno športno ponudbo tudi v prihodnje,« še poudarja ravnateljica.

VEČ ZA PROGRAM HURA PROSTI ČAS

Na ministrstvu pojasnjujejo, da so bile zaradi trajajoče epidemije šole v tem šolskem letu več mesecev zaprte, kar je onemogočalo izpeljavo programa, zato so denar prerazporedili na program Hura prosti čas. Gre za program, namenjen šolam in izvajalcem športne dejavnosti, ki poteka med počitnicami. Sredstva na tem programu so povečali za kar 404 odst., izplačana bodo v skupni višini 161.000 evrov.

»Dodatno financiranje programa Hura prosti čas je le puder, ki zakriva rano. Super je, da so tudi temu programu dali dodatnih 120.000 evrov glede na razpis v lanskem letu, ampak to ni dodaten denar, ki bi obogatil prostočasno športno vzgojo otrok in mladine. Zelo lepo se sliši, ko lahko rečeš, da si za več kot 400 odst. povečal financiranje nekega programa za otroke, ni pa pošteno, da pri tem ne poveš, koliko denarja programom za otroke si vzel,« na drugi strani pravi dr. Gregor Starc s Fakultete za šport.

Po njegovem mnenju je bila odločitev ministrstva, da letos ne bo sofinanciralo dodatnih ur športa v osnovnih šolah, slabo premišljena in kaže na njihov odnos do prostočasne športne vzgoje otrok in mladine.

NAJVEČJA KRIZA TELESNEGA IN GIBALNEGA RAZVOJA OTROK

Meritve po marčevskem zaprtju šol so pokazale velik upad gibalnih sposobnosti otrok, poleg tega se je pri več kot polovici povečal delež podkožnega maščevja. »Že po prvem zaprtju šol spomladi vidimo, da smo na novo pridelali več kot 3000 otrok z debelostjo, kar pomeni, da bi samo z njimi lahko napolnili okrog sedem povprečnih osnovnih šol, na drugi strani pa smo izgubili okrog 9000 vrhunsko gibalno učinkovitih otrok, s katerimi bi lahko napolnili 20 povprečnih osnovnih šol. Vse skupaj je zdrsnilo globoko navzdol, saj smo izgubili skoraj 40 odst. pozitivnih ekstremov in za več kot 20 odst. povečali delež negativnih ekstremov. Koliko globlje smo potisnili otroke po še daljšem zaprtju šol in športnih društev v jesensko-zimskem času, si kar ne upamo pomisliti, jasno pa je, da bo odpravljanje teh posledic dolgotrajno,« opozarja Starc.

Po njegovih besedah gre za največjo krizo telesnega in gibalnega razvoja otrok v Sloveniji, rešitve pa ne bodo smele biti polovičarske. »Prvi korak je, da vlada z ministrstvom za izobraževanje začne razmere jemati zelo resno. Če covidnim generacijam otrok in mladostnikov ne bomo načrtno in izdatno pomagali, bodo na trg delovne sile vstopili z bistveno nižjo delovno učinkovitostjo in bistveno višjimi zdravstvenimi tveganji, kot si želimo,« izpostavlja Starc in dodaja, da je otrokom in mladostnikom v šolah treba ponuditi uro športa na dan po celotni vertikali, v prvi in drugi triadi postaviti standard skupnega poučevanja učiteljev športne vzgoje in razrednih učiteljev, vpeljati sistem subvencioniranja športne vadbe otrok in mladostnikov v športnih društvih po zgledu subvencioniranja šolske prehrane, hkrati pa vzpostaviti sisteme sodelovanja izobraževalnega in zdravstvenega sektorja za pomoč otrokom in mladostnikom na področju debelosti in psiholoških težav, povezanih z zaslonsko tehnologijo.

STANJE JE SKRB VZBUJAJOČE

V zadnjem desetletju se je zelo spremenil življenjski slog mladih, ki več časa preživijo pred računalniki, tablicami in televizorji, manj pa se gibajo. Trend upadanja gibalnih sposobnosti učencev in učenk opaža tudi profesor športne vzgoje na Šolskem centru Krško-Sevnica Sašo Vaš, ki poudarja, da je epidemija razmere še poslabšala. »Ko zunaj tečemo, jih polovica ne zmore preteči niti dveh kilometrov. Stanje je res skrb vzbujajoče,« pravi Vaš, ki poudarja, da je gibanje zelo pomembno za krepitev imunskega sistema in telesnega razvoja mladostnikov. Po njegovem mnenju se je še povečal razkorak med tistimi, ki so se že prej malo ali skoraj nič gibali, in tistimi, ki so bili športno aktivnejši. Odločitve ministrstva, da ne sofinancira dodatne ure športa v osnovnih šolah, ne razume, kajti zdaj bi moralo biti še več športnih dejavnosti. »Po mojem mnenju bi morali imeti športnega pedagoga že v vrtcu, takrat je najbolj pomembno, da se ga vključi v razvoj otroka,« meni Vaš.

VEČINA SE JE VRNILA NA TRENINGE

Zaradi epidemije so bili mladi več mesecev brez treningov, društva oz. klubi so jih izvajala na daljavo, kar pa ni isto. Ob sproščanju ukrepov se je večina vrnila na treninge, ne pa vsi. »Podatkov o dejanskem osipu še ni, prvi indici s terena pa govorijo o 10- do 20-odstotnem upadu. Dejstvo je tudi, da v času zaprtja športnih društev najmlajši niso mogli začeti vključevanja v programe organizirane športne vadbe. Kaj bo to pomenilo za njihovo prihodnje vključevanje, je vprašanje, na katero še nimamo odgovora. Kot družba smo v odnosu do razvoja otrok in mladostnikov naredili velik korak nazaj in poteptali civilizacijsko normo, ki pravi, da imajo otroci prednost pred vsem drugim. Na brutalen način smo morali spoznati, da ima danes pred otroki prednost denar,« poudarja profesor Starc.

V košarkarskem klubu Krka pravijo, da se je večina mladih vrnila na treninge. »Stanje je zadovoljivo. Osipa praktično ni. Med treningi na daljavo smo se med sabo še bolj povezali in dodatno okrepili pripadnost klubu,« so sporočili iz kluba. Veseli jih, da se je tudi za mladince nadaljevalo prvenstvo, kako bo s kadeti in pionirji, pa čakajo na navodila Košarkarske zveze Slovenije. Zavedajo se, da mladi poleg treningov potrebujejo tudi tekme, kjer se merijo z vrstniki.

Članek je bil objavljen v 13. številki Dolenjskega lista 1. aprila 2021

Rok Nose