DL: Rak debelega črevesa in danke - Zaradi Svita še živi!

12.6.2021 | 17:20

Jožici Barbič so raka na debelem črevesu s pomočjo Programa Svit odkrili leta 2010. Danes je ambasadorka programa. (Foto: M. Ž.)

Svit Vir: NIZJ

Rak debelega črevesa in danke eden najpogostejših rakov v Sloveniji – Lani v zdravstveni regiji Novo mesto s Programom Svit odkrili 19 primerov raka – Jožica Barbič ambasadorka Svita

Marec je mednarodni mesec boja proti raku debelega črevesa in danke, ko opozarjamo na pomen preprečevanja in zgodnjega odkrivanja bolezni. Podatki kažejo, da je v Sloveniji rak debelega črevesa in danke med petimi najpogostejšimi raki pri obeh spolih skupaj. Za njim povprečno vsako leto zboli več kot 1300 ljudi, čeprav je ena redkih rakavih bolezni, ki jo je mogoče preprečiti s presejanjem. V Sloveniji za to skrbi preventivni presejalni Program Svit. Prav zaradi Svita še danes polno življenje živi 79-letna Novomeščanka Jožica Barbič, ki je že vrsto let ambasadorka omenjenega programa.

Bilo je v začetku leta 2010, ko je prejela vabilo na presejalni program in se nanj tudi odzvala. »Ko sem poslala blato, sem bila prepričana, da meni tako ali tako ni nič. Počutila sem se odlično, nisem imela nobenih znakov, nobenih težav. Poslala sem ga bolj zaradi programa, saj se mi je zdelo prav, da se odzovem, če že obstaja in se trudijo za nas. Ko sem dobila odgovor, da je moj test pozitiven, je bil to zame in mojo družino velik šok. Krvavitev v blatu je bila prikrita, sama bi jo težko opazila. Šla sem na kolonoskopijo, kjer se je izkazalo, da imam na debelem črevesu rakav tumor, velik kot oreh. K sreči je bil na takšnem mestu, da operacija ni bila tako zahtevna in so mi ga uspešno odstranili. Okrevala sem hitro in brez bolečin. Zdravniki so mi dejali, da bi morda še pol leta živela brez vseh težav, in ko bi se te začele, bi po vsej verjetnosti lahko bilo že prepozno,« je v nekaj stavkih opisala svojo izkušnjo z rakom, ki se je končala po najboljšem mogočem scenariju.

In tako je danes, skoraj enajst let po operaciji, Jožica še vedno nadvse aktivna, še vedno na kolesu in s knjigami, ki ji tako veliko pomenijo, delala je namreč v Študijski knjižnici Mirana Jarca. Še vedno rada hodi, s pokojnim možem, vdova je slabe dve leti, sta se redno udeleževala planinskih pohodov, hodila na izlete, potovala po vsej Evropi, bila tudi v Afriki, na Kanarskih otokih …, plavala, smučala in še kaj. Pri 78-letih je obiskala celo Jordanijo in Jeruzalem, že nekaj let redno vsak dan telovadi v Šoli zdravja in seveda obdeluje svoj vrt. Dolgčas ji ni nikoli. In vsa ta, pravi kar podarjena leta po odkritju raka, ozavešča ljudi o pomenu teh programov za zgodnje odkrivanje raka ob vsaki priložnosti, ki se ji ponudi. »Vsem, ki so dobili vabilo, in tistim, ki ga še bodo, toplo polagam na srce, da se nanj odzovejo. Resda je medicina napredovala, a pri raku, sploh če ga odkrijejo, ko se je že razširil, je v številnih primerih žal nemočna,« je poudarila Jožica Barbič in pridala, da za vsako novo leto sodelavcem Svita pošlje čestitko, da jim je neizmerno hvaležna, da so jo rešili in da še živi.

SVIT V ČASU EPIDEMIJE

Za raka na debelem črevesu in danki je značilno, da se razvija več let in nima prepoznavnih znakov. Zaradi prepoznega odkrivanja je umrljivost še vedno velika, zdravljenje pa za bolnike naporno in manj uspešno. A, kot izpostavlja zdravnica in specialistka javnega zdravja Doroteja Kuhar iz novomeške območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), je ta oblika raka tudi zelo dobro ozdravljiva, če jo odkrijejo dovolj zgodaj, razvoj bolezni pa tudi preprečijo, če predrakave spremembe odkrijejo in odstranijo pravočasno. V Sloveniji od leta 2009 deluje Program Svit, ki omogoča prav zgodnje odkrivanje in preprečevanje raka na debelem črevesu in danki v zelo zgodnji fazi, ko znaki še niso očitni. Ciljna populacija programa so moški in ženke od dopolnjenega 50. do 74. leta starosti, vanj pa so vabljeni na vsake dve leti.

»Epidemija covid-19 je precej posegla v naše vsakdanje življenje in bo imela zato tudi posledice za splošno zdravje prebivalstva. Zato je izjemno pomembno, da usmerimo napore v preprečevanje bolezni. Z redno udeležbo v program Svit pomembno prispevamo k boljšemu zdravju, zato se redno odzivajmo na vabila v program. Na ta način bomo ohranjali tako kvaliteto kot kvantiteto lastnega zdravja,« je poudarila Kuharjeva in dodala, da se je Svit izvajal več čas epidemije, le da so v prvem valu nekatere postopke izvajali v omejenem obsegu, pri nekaterih pa je prišlo do začasne prekinitve. A so zamude uspešno odpravili med poletjem, kar pomeni, da so vsi, ki so se odločili za sodelovanje, imeli možnost vključitve v program.

Odzivnost v Program Svit je bila lani na nivoju Slovenije v primerjavi z letom prej nižja za en odstotek. »Ali je nekoliko nižja odzivnost posledica epidemije bomo lahko ugotavljali v prihodnosti. Med septembrom in novembrom lani smo izvedli prvi del Nacionalne raziskave o učinkovitosti komuniciranja Programa Svit, kjer smo v anketnem vprašalniku anketirance med drugim spraševali tudi, ali se zaradi covid-19 verjetnost, da se bodo odzvali na vabilo, večja ali manjša. Preliminarni rezultati ankete kažejo, da to na njihovo odločitev ne bi bistveno vplivalo. Tako je odgovorilo kar 85 odstotkov anketiranih,« je pojasnila Kuharjeva.

216 PRIMEROV RAKA

Lani sta v zdravstveni regiji Novo mesto, ki obsega 17 občin Dolenjske, Bele krajine in Posavja, 302 osebi s pozitivnim testom na prikrito krvavitev v blatu prvič opravili kolonoskopijo, pri tem so odkrili 19 primerov raka debelega črevesa in danke, 168 oseb pa je imelo napredovani adenom, kar predstavlja večje tveganje za nastanek raka. V program se je po podatkih Centra za zgodnje odkrivanje rada pri NIJZ sicer odzvalo 65,31 odstotka vabljenih oseb, kar je nad slovenski povprečjem. Odzivnost je bila tudi v letu 2020 nižja pri moških (59,04 odstotka) kot pri ženskah (71,41 odstotka). Najvišja odzivnost je bila znova v Občini Mirna Peč (81,53 odstotka), najmanjša pa tokrat v Občini Žužemberk (58,40 odstotka). V program so povabili 20.153 oseb, od tega 9949 moških in 10.204 žensk, 20.122 osebam (9926 moškim in 10.196 ženskam) pa je bilo vabilo tudi vročeno. Izjavo o sodelovanju je vrnilo 13.142 oseb, od tega 5860 moških in 7282 žensk. Zaradi začasnih ali trajnih izključitvenih kriterijev (kolonoskopija v zadnjih treh letih z odstranjenimi polipi ali brez, rak debelega črevesa ali danke in kronična vnetna črevesna bolezen) je bilo izključenih 878 oseb (411 moških in 467 žensk). Od 11.715 vrnjenih kompletov vzorcev blata, primernih za analizo, je bilo 11.013 testov negativnih in 702 pozitivna. Presejane je tako bilo 61,16 odstotka povabljene populacije.

Na nivoju Slovenije pa so lani preko Svita v okviru kolonoskopskih preiskav odkrili 216 primerov raka, 2131 oseb je imelo napredovani adenom, kar predstavlja večje tveganje za nastanek raka. Sicer je bilo v celem letu lani v program povabljenih 308.703 oseb in 307.450 osebam je bilo vabilo tudi vročeno. Najvišjo odzivnost dosegajo v zdravstveni regiji Nova Gorica (68,42 odstotka), najnižjo pa znova v koprski (60,84 odstotka).

SODELOVANJE V PROGRAMU SVIT

Sodelovanje v Programu Svit poteka v treh korakih. Ko na dom prejmete vabilo v program, ga pozorno preberite ter izpolnite in podpišite izjavo o prostovoljnem sodelovanju, ki jo vrnete po pošti. Nato na prejmete komplet za odvzem vzorcev blata, sledite le priloženim navodilom in jih po opravljenem odvzemu v priloženi kuverti oddajte na pošti. Če je izvid negativen, boste v program ponovno vabljeni čez dve leti od poslanega vabila v prejšnjem presejalnem krogu. Če pa je izvid pozitiven, vas bodo napotili na kolonoskopijo, kjer bo zdravnik specialist ugotovil, kaj je vzrok krvavitve.

Članek je bil objavljen v 12. številki Dolenjskega lista 25. marca 2021

Mojca Žnidaršič