DL: Usoda muzeja na prostem - Skansen še pet let ostaja v Pleterjah

6.6.2021 | 19:20

Muzej na prostem v Pleterjah

Simon Udvanc

Selitev muzeja na prostem Pleterje, imenovanega skansen, ki velja za biser v prikazu ljudskega stavbarstva na Dolenjskem iz 19. stoletja in je razglašen za kulturni spomenik lokalnega pomena, je vroča tema v šentjernejski dolini že kar nekaj let.

Kartuzija Pleterje, njegova lastnica, zahteva preselitev, saj si – razumljivo – želi tišino in mir, pa tudi muzej v bližini samostana je v tem obsegu obsojen na životarjenje. Ne more polno zaživeti, razširiti turistične ponudbe, zaradi vlage in zasenčenosti stavbe in slamnate strehe hitro propadajo, čeprav ga je upravljavec Zavod Historium vseskozi pridno vzdrževal.

V desetih letih Občina Šentjernej ni storila potrebnega, čeprav so bili pogovori med partnerji, ustanovljena je bila komisija za iskanje druge primerne lokacije, tudi roki preselitve so se prestavljali. Šele ko je lani spomladi prišlo do novice, da se skansen najbrž seli v Klevevž, torej v sosednjo šmarješko občino, se je novo občinsko vodstvo z županom Jožetom Simončičem resno zganilo.

ROK PODALJŠAN

Šentjernejčani so našli drugo rešitev, sprejemljivo za vse: rok preselitve je kartuzija podaljšala za pet let, do 31. decembra 2026 pa je občina dolžna objekte muzeja prestaviti na drugo primerno lokacijo v Občini Šentjernej. Potem postane lastnica objektov in inventarja – dobi jih v brezplačno last.

Te dni bodo vsi trije partnerji Kartuzija Pleterje, Občina Šentjernej in Zavod za kulturo in turizem Historium, podpisali pogodbo v skladu s podpisanim dogovorom o ureditvi medsebojnih razmerij pri vzdrževanju in upravljanju muzeja ter izvajanju javnega programa v njem, ki ga je na zadnji občinski seji soglasno potrdil tudi občinski svet. V njem med drugim piše, da bo še pet let vzdrževanje muzeja naloga Zavoda Historium, za kar bo občina mesečno plačevala 500 evrov bruto, tolikšen znesek bo namenjen tudi za javni program, ki ga bo zavod izvajal v sodelovanju z občino. Zavod za kulturno dediščino dogovor podpira in obljublja nadaljnje sodelovanje.

Kot pravi župan Jože Simončič, je to vsebinsko najboljša rešitev, ki omogoča nadaljnje življenje muzeja in pogoje za razvoj in vključevanje v turistično ponudbo kraja. To bo seveda mogoče z novo lokacijo, ki jo bodo poiskali z novim občinskim prostorskim načrtom, župan si ne predstavlja, da ne bi bila občinska.

Svetniki Marjetka Rangus, Tomaž Junc, Sebastjan Kruh, Mojca Lampe Kajtna in Albert Pavlič so se strinjali z rešitvijo občine, ki bo skansen ohranila na domačih tleh. Koliko bo preselitev stala, kakšna bo pot razvoja muzeja, kdo bo v njem zaposlen, pa so bila še prezgodnja vprašanja.

KARTUZIJA SI PREMISLI

Kako to, da je Kartuzija Pleterje znova pristala na podaljšanje roka preselitve za pet let, smo povprašali priorja br. Frančiška M. Fodorja.

Za Dolenjski list je povedal, da se je situacija spremenila, ko si je Občina Šentjernej s spremembo odloka o razglasitvi Muzeja na prostem za kulturni spomenik lokalnega pomena zagotovila predkupno pravico. »To nas je sicer presenetilo, da je kaj takega možno brez soglasja kartuzije, vendar se zdi, da zakonodaja to omogoča. Tako smo bili v nekem smislu prisiljeni nadaljevati pogajanje z občino. Po dolgotrajnih pogovorih smo vendarle uspeli priti do nekega ravnotežja interesov med tremi partnerji. Občina je prevzela financiranje v celoti ter obveznost, da do konca pogodbe, to je do 31. decembra 2026, preseli muzej drugam. Kartuzija v zameno za to ponuja lastništvo muzeja občini. Če pa slednji v tem času preselitev ne bi uspela, bo potem vprašanje nove lokacije in s tem tudi lastništva spet odprto,« pove prior.

Doda še, da kartuzija glede tega, kdo bo lastnik muzeja in inventarja na novi lokaciji, nima nobenih zahtev ali želja. »Dokler je muzej v naši neposredni bližini, se lastništvu ne moremo odpovedati. Ko pa bo skansen enkrat premeščen, se nam zdi logično, da bo lastnik tisti, ki bo selitev izpeljal in zagotavljal poslanstvo muzeja,« pove br. Frančišek M. Fodor.

OBISK PO DOGOVORU

Dosedanji skrbnik muzeja Simon Udvanc nov dogovor označuje kot »dober v skrajni sili«. Pove, da bo zdaj marsikaj drugače kot 25 let, odkar je bil njegov skrbnik. Muzej bo do 1. januarja 2025 – zadnje leto bo nedvomno namenjeno preselitvi – obiskovalcem na voljo le po dogovoru in ne vse dni v letu kot doslej, saj stalne dežurne službe ne bo.

»Razen če bodo dobili na pomoč kakšno delovno silo: preko javnih del ali kako drugače. Muzej bo zato kvečjemu obstal na isti točki, kot je zdaj. Sam bom opravljal vse naloge, ki smo jih dogovorili,« pove Udvanc in poudari, da je muzej vseskozi dobro vzdrževal in se maksimalno trudil za dober program.

VSE ZA DOBRO MUZEJA

Novo slamnato streho potrebujeta le Kegljičeva hiša in svinjaki, česar pa se zdaj ni bilo smiselno lotiti, saj naj bi še letos prišlo do preselitve muzeja. Kakšnih dodatnih vsebin v smislu gostinstva, nočitev in večjega dogajanja, ki prinašajo največ v turizmu, pa tam niso smeli izvajati.

Udvanc poudari, da se je njihov zavod Historium od leta 2004, ko je bilo jasno, da Kartuzija Pleterje zahteva preselitev, trudil za dobro muzeja. »Občino Šentjernej smo vseskozi prosili za iskanje skupnih rešitev za ustrezno preselitev v šentjernejski občini, ki pa jih žal ni bilo, zato je prišlo do opcije Klevevž,« pojasni skrbnik muzeja, ki pove še, da ne drži, da ni bilo nobenih možnih lokacij selitve.

KAJ PA VOVČKOVA VAS

Občina Šentjernej je še pod vodstvom prejšnjega župana Radka Luzarja imela v mislih območje sanacije pepela ob Šentjerneju, »ki pa novemu županu ni bila prava. Ravno tako smo ponudili lokacijo Zavoda Historium v Vovčkovi vasi, veliko 1,5 hektarja, kjer bi bile mogoče dodatne vsebine v smislu gostinstva, nočitev in večjega dogajanja, ki prinašajo največ prihodka v turizmu. V Pleterjah jih, razumljivo, nismo smeli izvajati, bi jih pa bilo mogoče tam. A tudi tega občina ni sprejela. Zdaj bo iskala novo, svojo lokacijo za preselitev,« pove Simon Udvanc, ki omeni še, da bo Zavod Historium v prihodnje realiziral še številne druge zanimive turistične projekte.

Članek je bil objavljen v 12. številki Dolenjskega lista 25. marca 2021

Besedilo in foto: L. Markelj